Nacionalni dan spomina na žrtve komunizma: spomin na žrtve ali povod za prepir

Slovenija 17. Maj. 202207:00 > 07:2317 komentarjev
Delite:
Sveče
Foto: PROFIMEDIA

V Sloveniji danes prvič obeležujemo nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Tako je pred dnevi odločila vlada Janeza Janše, ki je pri tem izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih, in sledila naporom za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine.

Kot je 12. maja ob razglasitvi nacionalnega dne navedla vlada, je komunistično nasilje na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Kot je vlada pojasnila v sporočilu po seji, je to storila zato, ker samostojna Republika Slovenija vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivosti do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest. “Zato je tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizma še vedno ali celo čedalje bolj nepieteten,” je zapisala vlada. Za nacionalni dan pa so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.

Razglasitev 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja je sprožila različne odzive. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je v odzivu zapisal, da bomo očitno morali imeti “9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica”. V stranki Levica menijo, da poskušajo stranke desnice s to potezo zaplesti prebivalce v večne kulturne boje in v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne.

Repe odhajajoči vladi očita ideološko borbo s preteklostjo

Zgodovinar in nosilec katedre za sodobno zgodovino na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete Božo Repe pa meni, da pri vladni odločitvi ne gre za iskreno spominjanje na kakršne koli dogodke v zvezi z vojnimi poboji. Repe odhajajoči vladi očita ideološko borbo s preteklostjo, ki da je v resnici poskus preusmeritve pozornosti od dogajanja v Sloveniji.

Pri tem je potegnil vzporednico z državno proslavo pred dnevom upora proti okupatorju, kjer je vlada z izbiro Male gore nad Ribnico po njegovem mnenju skušala “zamenjati Osvobodilno fronto”. Repe tudi meni, da bo s tem dejanjem vlade še manj upanja oz. bo še težje doseči soglasje glede naše preteklosti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar