Podnebne spremembe, reforma Varnostnega sveta Združenih narodov, pasti digitalne dobe in (ne)enakost spolov so štiri pereče teme sodobne mednarodne skupnosti, o katerih je na 78. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov spregovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar.
Med svetovnimi voditelji, ki so se ta teden zbrali v New Yorku na sedežu Združenih narodov (ZN), je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Danes je druge šefe in predstavnike držav nagovorila na splošni razpravi 78. zasedanja Generalne skupščine ZN.
“Svet se je demografsko in tehnološko spremenil,” je povedala uvodoma in med drugim poudarila, da v svetu, v katerem živimo, “človeško dostojanstvo še vedno ni zagotovljeno vsem in postaja vse bolj ogroženo za najranljivejše in tiste na obrobju”. “To je svet, v katerem se dogajajo številne vojne, smrtonosni spopadi, napadi na države in trpljenje številnih civilistov, ki se bojijo za svoja življenja ali pa so prizadeti zaradi socialno-ekonomskega uničenja, ki ga povzročajo spopadi.”
Ob tem, ko je poudarila, da se moramo z izzivi spopasti skupaj, je posebno pozornost namenila štirim vprašanjem. To so podnebne spremembe, reforma Varnostnega sveta, pasti digitalne dobe in enakost spolov.
Ko govorimo o podnebnih spremembah, je poudarila predsednica, ni kliše, če rečemo, da moramo opustiti miselnost “obnašajmo se kot običajno”. Spomnila je na “, ki so avgusta prizadele Slovenijo,” in so po njenih besedah še en dokaz, da so spremembe podnebja največji izziv našega časa.
Pirc Musar je ocenila, da bi vsi morali “vlagati v okoljsko trajnostni svet”, vendar pa ne vsi enako. “Meddržavna solidarnost – pri čemer bogatejše države prispevajo več kot revnejše in svoj pravični delež prispevajo tudi najbogatejša zasebna podjetja – mora temeljiti na razumevanju, da so podnebne spremembe posledica preteklih in sedanjih človeških dejavnosti.” Ob tem je napovedala, da bo Slovenija za 50 odstotkov povečala svoj prispevek v Zeleni podnebni sklad.
Gre za največji sklad v svetovnem merilu, ki je namenjen boju proti podnebnim spremembam v državah v razvoju.
Pirc Musar je nato spregovorila o Varnostnem svetu, katerega nestalna članica bo Slovenija v obdobju 2024–2025. Zavzela se je za reformo Varnostnega sveta, saj da “trenutna razporeditev sedežev ni niti pravična niti reprezentativna” ter izrazila upanje, da bo reforma kmalu ugledala “luč na koncu predora”. Spomnimo, v 15-članskem Varnostnem svetu je pet stalnih članic, to so Kitajska, Rusija, Francija, Združeno kraljestvo in ZDA, ter deset nestalnih, ki so izvoljene za obdobje dveh let.
Slovenija, je poudarila predsednica republike, je ena od držav, ki so “močno zaskrbljene zaradi neomejene uporabe pravice veta” stalnih članic. Zaradi tega se po njenih besedah izgublja zaupanje v Varnostni svet, saj ta ne ukrepa, ko je treba.
Izguba zaupanja pa je, tako Pirc Musar, del težave, ki jo v digitalni dobi predstavljata znanost in tehnologija. “Družbeni mediji niso nastali zato, da bi nas ločevali, ampak prepogosto naredijo prav to. Umetna inteligenca je lahko koristna, vendar je lahko tudi nevarna,” je povedala in pozdravila odločenost generalnega sekretarja ZN, da oblikuje svetovalni organ za umetno inteligenco.
“Najti moramo način za upravljanje razvoja novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, ki ne bo oviral gospodarskih, razvojnih, družbenih in raziskovalnih priložnosti, hkrati pa nas ne bo ogrožal,” je poudarila, izpostavila pa je tudi pomen naslavljanja dezinformacij. Menila je, da bi velika tehnološka podjetja morala bolje zaščititi uporabnike pred vsebino, do katere dostopajo.
Predsednica republike je spregovorila še o enakosti spolov. “Družbena marginalizacija žensk in deklet, pogosto združena z revščino, pomanjkanjem priložnosti za kakovostno izobraževanje ter izključenostjo s trgov dela in procesov odločanja, ni samo nepravična, temveč pomeni tudi veliko izgubo potenciala za naše družbe,” je dejala.
Kritična je bila tudi do nizkega števila žensk, ki so doslej predsedovale Generalni skupščini. “Vsi se boleče zavedamo dejstva, da so bile doslej samo štiri ženske predsednice Generalne skupščine. Samo štiri v njeni celotni zgodovini,” je poudarila.
Pirc Musar je ob koncu govora izpostavila, da si “moramo prizadevati za nov globalni dogovor, ki mora biti načelen, nad posameznimi interesi in temeljiti na globalni solidarnosti”. Po njenih besedah mora temeljiti na “zaščiti narave in človekovega dostojanstva” ter mora biti “daljnosežen”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje