Menu Item
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Univerzi Orientale v Neaplju prejela častni doktorat s področja mednarodnih odnosov. "Pred drugo svetovno vojno in med njo smo bili tudi sami žrtev fašizma, nacizma, tuje okupacije. Za nas tako letošnja 80. obletnica konca druge svetovne vojne pomeni zavezo, da želimo storiti prav vse, da se nikomur več ne bi zgodile take grozote," je med drugim dejala v govoru.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Univerzi Orientale v Neaplju prejela častni doktorat s področja mednarodnih odnosov. V nagovoru ob podelitvi doktorata se je predsednica med drugim zavzela za večjo vlogo srednje velikih in malih držav in dodala, da te ne smejo biti le opazovalke kriz vseh vrst in naraščajoče neenakosti po svetu.
Sprejetje častnega naziva je dokaz, da vezi med Neapljem, Kampanijo, Italijo in Slovenijo postajajo vse močnejše in da sta si naša naroda v EU na poti medsebojnega razumevanja, sodelovanja in premagovanja včasih težke preteklosti bližje kot kdaj koli prej, je povedal rektor univerze Roberto Tottoli, ki je predsednici tudi podelil častni doktorat.
Kot so pojasnili predstavniki univerze, podelitev doktorata predstavlja priznanje izjemnemu prispevku Pirc Musar k zaščiti človekovih pravic, svobode izražanja in pravice javnosti do obveščenosti, so sporočili iz urada predsednice republike.
“Dolžnost, da nismo tiho”
Pirc Musar se je univerzi in njenim predstavnikom zahvalila za izkazano čast. V svojem nagovoru pa se je osredotočila tudi na trenutne razmere v mednarodni skupnosti, s poudarkom na vlogi malih in srednje velikih držav.
“Verjamem, da se strinjamo, da ima vsak človek pravico do varnega, čistega in zdravega življenjskega okolja. V multipolarnem svetu, ki je zgolj dirka za prestiž in premoč, ta pravica ni uresničljiva. Hlastanje za kratkoročnimi zmagami in partikularnimi koristmi ima svojo ceno. (…) Zato je dolžnost vseh, še posebej srednje velikih in malih držav, da nismo tiho,” je povedala.
Opozorila je, da so male in srednje velike države posebej občutljive na nasilje in brezbrižnost do mednarodnega prava. “Pred drugo svetovno vojno in med njo smo bili tudi sami žrtev fašizma, nacizma, tuje okupacije. Za nas tako letošnja 80. obletnica konca druge svetovne vojne pomeni zavezo, da želimo storiti prav vse, da se nikomur več ne bi zgodile take grozote,” je dodala.
Izpostavila je pomen medgeneracijskih premislekov oziroma dogovorov o prihodnosti civilizacije, pa naj gre za vzpostavitev miru, gospodarskega sodelovanja ali varovanja podnebja. “Še je čas. A če ne bomo stopili skupaj, ga bo zmanjkalo. Takrat nas bodo prihodnje generacije sodile kot neodgovorne,” je dodala.
V okviru obiska v Neaplju bo predsednica tudi položila cvetje ob spominsko ploščo in se na tak način poklonila spominu na Slovenca Miroslava Žvaba, ki je bil voditelj vstaje proti nemški okupaciji v osrednji neapeljski četrti Vomero konec septembra 1943.
Univerza Orientale v Neaplju je svoje ime dobila ob ustanovitvi leta 1732, ko je postala prva univerza v Evropi, na kateri je bil mogoč študij orientalistike. Sprva je bil študij namenjen podpori dejavnostim misijonarjev na Daljnem vzhodu. Univerza zlasti slovi po študiju jezikov, poleg daljnovzhodnih že od vsega začetka tudi sredozemskih. V 19. stoletju, ko je po združitvi Italije Orientale postala državna univerza, so dodali študije mnogih drugih jezikov, med njimi perzijskega, hindi, ruskega – in pred 110 leti tudi slovenskega. Študij slovenistike je tako v Neaplju mogoč že od leta 1914.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje