Stranke koalicije so se odzvale na izide glasovanja na referendumu, na katerem so volilci podprli uveljavitev zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. "Želim si, da je politika danes spoznala, da se z referendumi ne gre igrati in da ti niso priročno orodje za izživljanje političnih frustracij zaradi porazov, ampak so najvišja oblika demokracije, na kateri ljudje povedo politikom, kaj si o njih mislijo. In državljani so zelo jasno povedali, kaj si mislijo o predlagateljih referenduma," je povedal predsednik vlade Robert Golob. Podpredsednica vlade in predsednica SD Tanja Fajon je dejala, da izidi referendumov kažejo, da državljani zaupajo aktualni vladi. Podpredsednik vlade in koordinator Levice Luka Mesec pa je izrazil zadovoljstvo, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet.
Državljani so na trojnem referendumu odločali o usodi zakonov o vladi, o Radioteleviziji Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Volilci so vse tri zakone potrdili, hkrati pa tudi nasprotniki zakonov niso dosegli potrebnega kvoruma. Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica so izid pričakale skupaj v ljubljanskih Stegnah. Ob prvih delnih izidih so izidom referenduma v koalicijskih vrstah zaploskali.
Golob: Današnje sporočilo je jasno in glasno
Pozno zvečer je v štab koalicijskih strank prišel tudi predsednik vlade Robert Golob.
Prihod predsednika vlade Roberta Goloba na skupno izjavo koalicije. pic.twitter.com/70OVqSP4SQ
— N1 Slovenija (@n1slovenija) November 27, 2022
Premier se je zahvalil vsem volilkam in volilcem, da so se referenduma udeležili in s tem jasno dali sporočilo politiki. “Da ta ni izvoljena na nobeni strani zato, da ovira in blokira delo države. Ampak da ima politika en sam cilj, in to je, da dela v korist ljudi,” je uvodoma povedal premier. Današnje sporočilo je bilo po besedah predsednika vlade jasno in glasno. Po njegovi oceni tako niso zgovorni le podatki o volilni udeležbi, pač pa predvsem rezultati trojnega referenduma. “S prepričljivo večino so državljani povedali politiki, naj se neha hecati iz države in naj začne opravljati tisto nalogo, za katero so jo ljudje izvolili in za katero jo plačujejo,” je dodal.
V nadaljevanju je izrazil željo, da je politika danes spoznala, da “se z referendumi ne gre igrati in da ti niso priročno orodje za izživljanje političnih frustracij zaradi porazov, ampak so referendumi najvišja oblika demokracije, na katerih ljudje povedo politikom, kaj si o njih mislijo. In državljani so zelo jasno povedali, kaj si mislijo o predlagateljih referenduma,” je povedal predsednik vlade Golob.
Čeprav ga ni poimensko omenil, pa je ošvrknil predsednika stranke SDS Janeza Janšo, da kljub današnjemu porazu ne pričakuje, da bo ta odstopil ali “odšel v pokoj”. Izrazil pa je pričakovanje, da bodo politiki (opozicija, op. a.) izid referenduma vzeli zares in ne bodo na teh treh zakonih, ki imajo tako jasno voljo ljudi, vlekli potez samo, da voljo ljudstva ponovno ustavijo.
“Pričakujem, da bodo politiki ponižno sprejeli to, kar so državljani danes sporočili. In se politiki vseh barv potrudili, da voljo ljudstva tudi udejanjimo, ne pa da poskušamo uporabljati nove ovire na njeni poti uveljavitve,” je med drugim še povedal. “Verjamem, da bomo pokazali zrelost in da bomo jutri vsi živeli v boljši Sloveniji,” je dejal. Verjame tudi, da se jim bo pridružil kdo iz nasprotnega političnega pola. “Začnimo delati za prihodnost vsi skupaj. Srečno, Slovenija,” je sklenil prvi odziv.
Golob se je v nadaljevanju dotaknil zakona o vladi. V prihajajočem tednu bodo dokončno izbrali imena bodočih ministrov, ki pa so stvar koalicijskih strank. “Bodoči in obstoječi ministri bodo morali opraviti kar nekaj zaslišanj v parlamentu. V enem od scenarijev celo deset ministrov odhaja v parlament na zaslišanje,” je povedal. “Vem, da bo Levica zagotovo vztrajala pri tem, da ima vsa tri ministrstva, ki so bila dogovorjena že v koalicijski pogodbi, zato glede tega ne vidim nobenih izzivov. /…/ Ker Luka Mesec stoji zraven mene, verjamem, da bo še dolgo v tej vladi – v takšni ali drugačni funkciji,” je zaključil.
Mesec o ministrstvu za solidarno prihodnost: O tem naj odloči stranka Levica
Podpredsednik vlade in koordinator Levice Luka Mesec je za N1 pojasnil, kaj prinaša novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila na današnjem referendumu potrjena: “Vsem domovom za starejše prinaša dodatnih 30 milijonov evrov, da bodo lažje preživeli zimo. Vsem oskrbovancem prinaša to, da bodo ohranili vse pravice, ki jih imajo, in da te niso ogrožene, prav tako pa daje vladi zeleno luč, da v letu 2023 do 1. januarja 2024 postavi sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo funkcioniral in se bo financiral iz sistemskega vira. Sistem dolgotrajne oskrbe bo vsem državljanom in državljankam, ki bomo nekoč potrebovali dolgotrajno oskrbo, ponudil tako raven pravic, kot si jo zaslužimo in kot jo bomo ne nazadnje tudi potrebovali,” je predstavil Mesec.
Na današnjem referendumu je bil prav tako uspešen zakon o vladi, ki tej zdaj omogoča ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ki naj bi ga prvotno vodil Mesec. Ta je sicer postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na vprašanje, ali je pričakovati, da bo resor menjal, je bil Mesec redkobeseden.
“To je za zdaj v rokah stranke Levica. Ta bo, tako kot ostali dve stranki, do petka sporočila imena ministrov, ki bodo potem imenovani,” je dejal. Po besedah koordinatorja Levice se bodo v naslednjem tednu sestali organi stranke, ki bodo odločali, kako naprej, Mesec pa ob tem sicer ni želel razkriti, ali namerava še naprej ostati minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odločitev o tem naj bi želel najprej deliti s člani stranke. Spomnimo sicer, da je Mesec pred dnevi v spletnem klepetu na portalu MMC ponovil, da namerava ostati na sedanji funkciji in da se torej ne namerava preseliti na čelo ministrstva za solidarno prihodnost.
Fajon: Rezultati referenduma kažejo, da državljani zaupajo vladi
Podpredsednica vlade in predsednica stranke Socialnih demokratov Tanja Fajon je za N1 prve delne rezultate nedeljskega referenduma ocenila kot pozitivne. “Glede na to, da je prešteta ena četrtina glasov, se zdi, da so vsi trije referendumi precej uspešno prestali test državljank in državljanov,” je povedala in se ob tem zahvalila vsem, ki so oddali svoj glas. “Vesela bom, če bo tak rezultat tudi ostal, ker to pomeni, da vlada uživa močno, solidno podporo in da bomo lahko še z večjim zagonom delali naprej,” je dodala Fajon in ob tem še poudarila, da je vsak referendum tudi test podpore vladi.
Današnji rezultati tako po njeni oceni kažejo, da državljani zaupajo vladi Roberta Goloba. “Zaupajo našemu delu in vsemu, kar dajemo na mizo z zakoni. Ne nazadnje zakon o vladi, kot kaže, uživa podporo, in to je lepa popotnica, da bomo dobro delali naprej. Tudi kot koalicija,” je še poudarila.
Na vprašanje, kaj prinaša uveljavitev zakona o vladi in ali je pričakovati vladno rekonstrukcijo, je Fajon odvrnila, da slednjega ne pričakuje. “Gremo samo z zakonom o vladi naprej, če bomo dobili to podporo. To pomeni nova ministrstva, tudi vsem poznane menjave znotraj resorjev. Mislim, da so tudi imena vsem poznana, tako da v tej fazi počakajmo najprej na rezultat, potem pa bomo šli po tej poti naprej,” je dejala. O tem, ali so bili ti referendumi zadnje poleno stranke SDS vladajoči koaliciji ali jih bo v prihodnjih mesecih morda še kaj, je Fajon odvrnila, da bi si glede na dinamiko drznila pričakovati kmalu spet nova. “Ampak nas to samo utrjuje in povezuje, da lahko delamo še bolj pogumno ter samozavestno naprej,” je dodala.
Vrečko zavrnila kritike nasprotnikov
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po zaprtju volišč za N1 zavrnila kritike nasprotnikov, da novela zakona o RTV Slovenija ne bo prinesla depolitizacije, ampak bo javna televizija še bolj politično obarvana. Kot je dejala, gre za “popolnoma deplasiran” argument, saj bodo člane svetov imenovale neodvisne institucije, “od Slovenske akademije znanosti in umetnosti do verskih organizacij in številne druge zagovorniške organizacije, ki delujejo neodvisno”.
“Ključno se mi zdi, da se RTVS depolitizira, strankarska politika pa se umakne iz upravljanja in vodenja RTVS,” je povedala in dodala, da zdaj to ni bilo mogoče, ker programske svetnike imenuje državni zbor. O napovedi, da bi lahko stranka SDS v primeru potrditve novele zakona tega vložila v ustavno presojo, pa je ministrica dejala, da so v koaliciji prepričani, da bi zakon ustavno presojo prestal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje