Opozicija je vložila interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka. Avgusta je sicer že spisala osnutek interpelacije, očitki pa so se nanašali na noveliranje zakona o vodah in delničarstvo v Petrolu. Od takrat so se pojavili še sporni posnetki, na katerih je slišati pogovor Vizjaka in podjetnika Bojana Petana.
Opozicijske poslanske skupine LMŠ, SD, Levica, SAB in nepovezani poslanci so vložili interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.
Vlagatelji interpelacije ministru Vizjaku očitajo nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države – od afere Vizjak do današnjega delovanja v Termah Čatež, ko je kljub nasprotovanju strokovnih služb ministrstva odobril večje črpanje termalne vode, je navedel vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.
Očitajo mu odgovornost za sprejem zakona o vodah, ki je po mnenju predlagateljev škodljiv in v nasprotju z ustavo, mednarodnimi konvencijami in zakonom o varstvu okolja. Kot tretjo točko interpelacije navajajo, da načrtno stroki in nevladnim organizacijam omejuje sodelovanje pri pripravi zakonodaje. Kot primer Golubovič izpostavlja gradbeno in okoljsko zakonodajo. Očitajo mu še, da favorizira parcialne, dobičkarske interese na račun javnega interesa.
“Ozračje v državi je razgreto, največjo odgovornost pri tem ima vlada,” je dejal Golubović in dodal, da bi lahko minister odstopil. Navedel je razloge za nekatere odstope ministrov v preteklosti, ki so že odstopili zaradi premajhnega vključevanja stroke v pripravo zakonskih rešitev. Pričakuje, da bodo “dokazali, da bi moral biti minister bivši minister, če bi imela vlada integriteto”.
“O interpelaciji celotne vlade v opoziciji potekajo pogovori. Odločitev ne bo odvisna od tega ali imamo 46 glasov,” je povedal Golubović.
Boj proti podnebnim spremembam je skupna bitka, v prihodnjih letih bo nujno narediti radikalne ukrepe, je dejal Soniboj Knežak iz SD. “Oseba, ki je odgovorna za to, napada vire čiste pitne vode in se izogiba plačilu davkov. Tudi brez interpelacije je jasno, da Vizjak ne more biti minister za okolje, saj je sam največja grožnja boju proti podnebnim spremembam,” je dodal. Zadnja afera pa po njegovih besedah kaže na nerazumevanje politične kulture, odgovornosti in demokratičnih standardov. “V SD menimo, da takšna oseba ne more biti minister,” je dejal in poudaril, da je minister plačan prav iz davkov. Spomnil je, da je minister Vizjak Petrolove delnice kupil tik pred odločitvijo vlade, da liberalizira trg naftnih derivatov.
“Minister Vizjak ne more biti minister, ker ni minister,” je dejala Nataša Sukič iz Levice. Trditev pojasnjuje z argumenti, da Vizjak ne dela za okolje, ampak proti njemu, da ne dela za državo, ampak za kapital, da nima integritete ter da na mednarodnem okolju zastopa druge interese kot v Sloveniji. Izpostavila je, da je minister nasprotoval predlogu Levice, s katerim so želeli prepovedati ‘fracking’ v Petišovcih.
Andrej Rajh iz SAB pa je dejal, da so v stranki prepričani, da so največjo nezaupnico Vizjaku izrekli volilci na referendumu. “Integriteta in poštenja nista visoko na vrednostnem sistemu te vlade,” je dejal. “Tak način delovanja vlade Sloveniji dolgoročno škodi. Če minister na eni stani pravi, da je plačevanje davkov glupo, lahko sklepamo, da vlada misli, da so razseljene javne finance in rekordno visok javni dolg kul,” je povedal Rajh. Spomnil je na visok proračun, ki ga je pripravila vlada, in na sprejem davčne zakonodaje. “Če želimo te razmere umiriti, potem je prav da v državnem zboru pokažemo, da ministri nimajo legitimnosti in zaupanja poslancev,” je rekel.
Jurij Lep iz nepovezanih poslancev je poudaril odgovornost nadzornega sveta, ki je odgovoren tudi kazensko in s svojim premoženjem. “Pri zgodbi s prisluhi, nas je zmotilo, da je želela politika – Vizjak – vplivati na odločitve nadzornega sveta. Ker je vlada sedaj ista, je logično, da razmišljamo o tem, da se lahko podobne stvari dogajajo tudi danes,” je dejal.
Glede včerajšnjega glasovanja je Lep povedal: “Zorčič je govoril kot predsednik državnega zbora. Mi smo opozicija, delali bomo skupaj, kot smo začeli.”
Avgusta v osnutku interpelacije LMŠ opozorila na Vizjakove delnice v Petrolu
Interpelacijo zoper okoljskega ministra so opozicijske stranke že spisale avgusta, kmalu po referendumu o vodah, na katerem so volilci novelo zakona odločno zavrnili. A od takrat je novo to, da je POP TV objavil posnetke 14 let starega pogovora med Vizjakom, ki je bil takrat prav tako minister za gospodarstvo, in podjetnikom Bojanom Petanom. Po interpretaciji komercialne televizije naj bi Vizjak Petanu predlagal, kako se izogniti plačilu davka. Vizjak avtentičnost posnetkov zavrača, trdi, da gre za lepljenko in manipulacijo. S prstom je pokazal na “odpadkovno mafijo”, ki ga želi odstraniti s položaja.
V osnutku interpelacije je avgusta LMŠ spomnila še na dejstvo, da je Vizjak delničar Petrola. “Nakup delnic Petrola malo pred tem, ko je vlada Janeza Janše sklenila, da ukrep nadzora cen na področju naftnih derivatov ni več potreben, kar je pozitivno vplivalo na rast delnic Petrola, bi lahko povezali z odvisnostjo družbe od ministrstva za okolje,” piše. Po njenem imajo namreč pomemben vpliv na poslovanje Petrola okoljski standardi, ki jih določa ravno okoljsko ministrstvo, “na katerem pa imajo zadržke do postavitve novih bencinskih servisov. In prav v tem je težava. Konkurenco Petrolu in s tem znižanje maloprodajnih cen bi lahko zagotavljali zgolj z graditvijo novih bencinskih servisov drugih ponudnikov, ki pa jim ministrstvo pod vodstvom delničarja Andreja Vizjaka onemogoča prihod na trg”, je ministru v osnutku interpelacije še očitala LMŠ.
Četrta interpelacija v dveh mesecih
Opozicijski četverček je na začetku septembra sicer vložil tudi interpelaciji zoper šolsko ministrico Simono Kustec ter pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, pred tednom dni pa tudi zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Tej so se pridružili tudi nepovezani poslanci.
Ministrici Kustec očitajo, da v dobrega pol leta ni naredila nič, da bi se stanje v šolah izboljšalo. Očitajo ji še zanemarjanje športa, nezagovarjanje interesov javnih znanstvenoraziskovalnih zavodov ter nezmožnosti komunikacije z vsemi deležniki.
V interpelaciji zoper Dikaučiča pa opozicijski poslanci opozarjajo predvsem na zaplete pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Očitajo mu, da je dopustil drugi, nezakoniti razpis za evropska delegirana tožilca in da ne brani pravnega reda, ko vlada selektivno, ad persona odloča o imenovanju tožilcev znotraj slovenskega sistema.
Hojsu pa opozicija pripisuje odgovornost za prekomerno policijsko uporabo sile na protestih, za izredne razmere v državi, omejevanje človekovih pravic ter nezakonito politizacijo in militarizacijo policije. Hojsov tvit, da je vedel za “prisluh ministra Vizjaka”, pa je pri avtorjih interpelacije sprožil tudi sum, da je notranji minister storil kaznivo dejanje, ker Vizjakovega ravnanja ni prijavil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje