Na današnji izredni seji, ki so jo predlagali v SDS, so poslanci obravnavali priporočila največje opozicijske stranke za reševanje razmer v zdravstvu. Glasovanja o predlogih ni bilo, saj ga matični odbor DZ v petek ni podprl. Koalicijski poslanci so v razpravi zatrjevali, da rešitve že pripravljajo. Iz opozicijskih vrst pa je bilo moč slišati več očitkov, da je minister za zdravje neučinkovit.
Državni zbor na današnji izredni seji je obravnaval predlog priporočila SDS za takojšnje reševanje razmer v zdravstvu, ki jih v SDS vidijo kot katastrofalne. Poslanci koalicije so opozorili, da se rešitve že pripravljajo, opozicija pa meni, da napredka še ni videti. Glasovanja o predlogu priporočila sicer ni bilo, ker ga matični odbor DZ v petek ni podprl.
Po priporočilu SDS bi DZ dal pobudo vladi, da v 30 dneh predlaga nov plačni sistem v zdravstvu. Nato naj bi vlada pripravila spremembe zakona o javnem naročanju, s katerimi bi znova uvedli sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala približali cenam na evropskem trgu. Poleg tega naj bi vlada v 30 dneh pripravila zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu in v njem med drugim opredelila način za vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev, ki so odšli v tujino, je povedala Jelka Godec iz SDS.
Predlogi, ki jih naslavljajo v SDS, so že ali še bodo upoštevani v zavezi za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Po njegovih besedah se je vlada intenzivno lotila urejanja področja plač v zdravstvu. V petek bo prvi sestanek s sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu ter s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov, kjer bodo iskali pot, kako do 1. aprila oblikovati ločen plačni steber za področje zdravstva in socialnega varstva, je napovedal.
Glede referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala je povedal, da je v omenjeni zavezi jasno zapisano, da bodo uvedli transparenten in učinkovit model nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil, vzpostavljen bo tudi centralni register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme. Rešitve pa načrtujejo tudi glede kadrov v zdravstvu in iščejo denimo sistemske možnosti, kako na področju zdravstva in socialnega varstva urediti pogoje dela in jasno opredeliti standarde in normative.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD opomnili, da se zdravstveni sistem, ki so si ga zamislili v koaliciji, razlikuje od zdravstvenega sistema, kot si ga zamišljajo v SDS in NSi. Načrt ministrstva je dober in javni zdravstveni sistem bo v skladu z njim znova postal zanesljiv, je poudarila Bojana Muršič.
V Levici menijo, da je treba zdravstveni sistem obvarovati pred zasebnimi interesi. Ti so razlog, da smo v krizo zdravstva sploh zašli, je prepričan Miha Kordiš. Po njegovih besedah se v poslanski skupini zavzemajo za jasno ločitev javnega in zasebnega v zdravstvu. Le tako bo mogoče po njegovih navedbah mogoče preseči težave, ki so se nakopičile.
Po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) pa tako pomembnih sprememb ni mogoče izvesti čez noč, kot zahteva SDS. Pristop ministra za zdravje se ji zdi dober, saj bo danes članom odbora DZ za zdravstvo predstavil korake nove zdravstvene reforme, potem pa se bodo aktivno lotili priprave reforme, je napovedala. Povedala je še, da se bosta z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom enkrat na mesec oglasila pri opozicijskih poslancih, če se bodo ti odzvali na to pobudo. Po njenem pojasnilu bo namen teh srečanj, da bi skupaj soustvarjali zdravstveno reformo.
V SDS so bili do ministra kritični. Do danes ni pripravil praktično še ničesar, je dejala Karmen Furman. Po njenih besedah se čakalne dobe podaljšujejo, oseb brez izbranega osebnega zdravnika pa je vse več. Od ministra pričakujejo, da se bo časovnice, ki jo predstavlja v javnosti, držal in da bo pripravljen na sodelovanje.
Predlagane točke priporočila SDS prihajajo pred poslance zaradi ministrove neučinkovitosti, so menili tudi v NSi. Brez izbranega družinskega zdravnika je rekordnih 130.000 ljudi, sistem družinske medicine v Ljubljani razpada, je poudarila Iva Dimic. Po njenih besedah je potrebno hitro in odločno ukrepanje.
Naslovili tudi razbremenitev družinskih zdravnikov in koncesionarstvo
Koalicijski poslanci so v nadaljevanju seje poudarili pomen zdravstvene reforme, ki jo napoveduje minister za zdravje. V opoziciji pa bi do več družinskih zdravnikov prišli denimo s povečanjem vpisnih mest na medicinskih fakultetah.
Minister Bešič Loredan je povedal, da bo reforma potekala v dveh fazah. Zakonodaja, po kateri bi razbremenili družinske zdravnike in vzpostavili enoten izvedenski organ, bo po njegovi napovedi pripravljena do 30. junija, izvajati pa bi se začela 1. januarja 2024.
Druga faza sprememb pa bo po njegovih besedah naslovila koncesionarstvo in koncesije, pri čemer bodo iskali ravnovesje pri izvajanju javnih zdravstvenih storitev med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci. Čas za zakonodajo v tem sklopu bo do konca tega leta, izvajati pa se bo začela 1. januarja 2025, je dejal.
Uvedba enotnega izvedenskega organa, ki bo združil vse deležnike na področju ocenjevanja začasne in trajne nezmožnosti za delo, bo zmanjšala velik obseg bolniških odsotnosti, zlasti tistih, ki so dolgoročne, je pojasnil Dean Premik (Svoboda). Po njegovem mnenju bodo tako zavarovanci kot delodajalci pozdravili hitro in uspešno vračanje na delo, kjer je to mogoče.
Poslanec opozicijske NSi Aleksander Reberšek srčiko problema v zdravstvenem sistemu vidi v monopolu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zavod je po njegovih besedah vse v enem – je plačnik, naročnik in upravljavec storitev. “Zavod plača določen obseg storitev, kar pa je več od tega, naj si pacienti plačujejo sami,” je dejal.
Do ZZZS pa niso bili kritični le v opoziciji, ampak tudi v koaliciji. Soniboju Knežaku iz SD se zdi ministrova odločitev, da se loti posodobitve zavoda, več kot upravičena. Zavod je po njegovih navedbah namreč zelo okostenela organizacija, ki že leta in leta deluje po istem sistemu.
Žan Mahnič iz SDS medtem ni prepričan, da je rešitev za premalo družinskih zdravnikov uvoz tujih zdravnikov. Zanimalo ga je, zakaj se nihče ne pogovori s predstavniki medicinskih fakultet in se dogovori z njimi za povečanje števila vpisnih mest.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje