Korupcije osumljena zdravnika po zaslišanju na prostosti

Črna kronika 11. Nov. 202113:52 > 23:074 komentarji
Delite:
Policija v Zagrebu
Foto: PROFIMEDIA

Policisti so zdravnika, osumljena neupravičenega izdajanja zdravniških spričeval, privedli k preiskovalni sodnici, ki je odredila sodno pridržanje. Po zaslišanju so ju spustili na prostost, saj sodišče ni imelo utemeljenih razlogov za izrek pripora. V kazenski ovadbi dva storilca policisti sumijo zlorabe uradnega položaja, enega storilca jemanja podkupnine in devet osumljencev dajanja podkupnine. Postopek zoper najmanj 69 osumljencev dajanja podkupnine še poteka.

Policija je razkrila nove podrobnosti preiskav gospodarske kriminalitete v zdravstvu. Kot smo že poročali v torek, so policisti preiskovali dva zdravnika. Osumljena sta položaj zlorabila tako, da sta s kršitvijo različnih predpisov s področja medicine dela, prometa in športa v sostorilstvu neupravičeno izdajala zdravniška spričevala, je danes povedal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Beno Meglič. Gre za potrdila, ki jih morajo podjetja in druge organizacije pridobiti kot pogoj za delo svojih zaposlenih ali jih člani organizacij potrebujejo za dokazovanje zdravstvene sposobnosti za opravljanje določene dejavnosti.

Prvi osumljeni zdravnik je specialist medicine dela, drugi osumljenec pa je specialist družinske medicine, je povedal Meglič. Specialist medicine dela je svojo dejavnost v celoti prepustil zdravniku družinske medicine, čeprav je vedel, da ustrezne licence za opravljanje preventivnih pregledov na področju medicine dela, prometa in športa nima.

Po neuradnih podatkih sta bila aretirana pogodbeni sodelavec Zdravstvenega doma Lenart in zdravnik z območja Ptuja. Zdravstveni dom je zaradi kršitev pogodbenih obveznosti prekinil pogodbo z upokojenim sodelavcem, ki je na podlagi pogodbe pomagal občasno.

Listine sta izdajala tako, da se je eden od zdravnikov vnaprej dogovoril s predstavniki delodajalcev in športnih društev. Ti so mu dostavili podatke o zaposlenih oziroma športnikih, zdravnik pa je nato za plačilo izdal zdravniška spričevala, ne da bi zaposlene ali športnike pregledal. Potrdila sta zdravnika izdajala podjetjem iz različnih panog, tudi gradbeništva.

Povod za preiskavo je bila anonimna prijava. Med preiskavo pa so – tudi zaradi prikritih preiskovalnih ukrepov – ugotovili še, da je eden od zdravnikov med epidemijo covida-19 več osebam za plačilo neupravičeno izdal zdravniška potrdila, da so preboleli covid-19, čeprav je vedel, da to ne drži. Neupravičeno je izdajal tudi potrdila o negativnih PCR- in hitrih antigenskih testih. Skupno je izdal 90 različnih potrdil.

Z izdajanjem potrdil zaslužila 1,2 milijona evrov

Ključni motiv je bil koristoljubje, pravi Meglič. “Zaradi koristoljubja sta zdravnika povsem zanemarila svoje poklicno poslanstvo varovanja zdravja ljudi,” je dodal. Od leta 2011 sta za več kot 400 podjetij oziroma organizacij izdala nekaj manj kot 14.000 zdravniških spričeval. Z izdajanjem spričeval sta skupno pridobila najmanj 1,2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, denar sta si razdelila. Za zdravniška spričevala za športno dejavnost sta prejela med 10 in 15 evrov, za zdravniška spričevala za zaposlitev pa med 50 in 65 evrov. Za potrdila, povezana s koronavirusom, pa je zdravnik zahteval od 30 do 40 evrov na potrdilo.

V sredo zvečer so policisti osumljenca s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici mariborskega okrožnega sodišča, zoper osumljena je odredila sodno pridržanje. Mariborsko sodišče je po današnjem zaslišanju pri dežurnem preiskovalnem sodniku oba pridržana zdravnika, osumljena izdajanja lažnih zdravniških spričeval, zgodaj popoldne spustilo na prostost. Sodišče se je tako odločilo, ker ni imelo nobenih utemeljenih razlogov za izrek pripora.

Policisti so kazensko ovadbo podali zoper dva osumljena kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki je storjeno v sostorilstvu, enega osumljenca jemanja podkupnine in devet osumljencev dajanja podkupnine. Predkazenski postopek zoper najmanj 69 osumljencev dajanja podkupnine še poteka.

Za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali uradnih pravic je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Za jemanje podkupnine je zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let ter denarna kazen. Za kaznivo dejanje dajanja podkupnine pa je predpisana kazen od enega do šestih let zapora in denarna kazen.

Preiskali 142 stanovanj, poslovnih prostorov in vozil

Pri hišnih preiskavah je sodelovalo več kot 100 kriminalistov, opravili so jih na podlagi 93 odredb sodišča za 142 preiskav stanovanj, poslovnih prostorov in vozil. Pristopili so do več kot 200 naslovov. Opravili so več kot 100 zasegov poslovne in druge dokumentacije ter elektronskih naprav in drugih predmetov ter več kot 150 razgovorov. Preiskavo so vodili mariborski kriminalisti, sodelovali pa so tudi kriminalisti policijskih uprav Ljubljana, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Kranj in Nova Gorica, je navedel Meglič. V preiskavi so policisti uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Povod je bila prijava, sama preiskava pa je trajala nekaj mesecev.

Postopek še poteka, tudi zoper odgovorne v podjetjih in organizacijah, ki so za zdravniška spričevala plačali. Kriminalisti so zasegli veliko poslovne dokumentacije in elektronskih naprav, ki jih je še treba preučiti. O svojih ugotovitvah bodo obveščali pristojno okrožno državno tožilstvo, ki usmerja kriminalistično preiskavo, in inšpekcijske službe ter pristojne organe.

Preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj zahtevno

Preiskovanje težjih oblik gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj je ena temeljnih prioritet policijskega dela, je rekel vodja oddelka za poslovni in javni sektor na generalni policijski upravi Dragan Obolnar. Med področji, kjer obstajajo tveganja za ta kazniva dejanja, je tudi zdravstvo.

Samo preiskovanje je zahtevno, saj ga izvajajo prikrito in v zaprtem krogu. Interes za izvršitev imata tako dajalec kot prejemnik podkupnine. Dokazovanje zahteva veliko mero strokovnosti, proaktivnosti in izkušenj, je dejal Obolnar.

“Gre za zavržna ravnanja vseh udeleženih oseb, zlasti pa tistih, ki jim je zaupana tako pomembna skrb, kot je skrb za zdravje. Takšna ravnanja imajo poleg kaznivosti lahko še druge posledice za prejemnike potrdil, delodajalce, druge deležnike in tudi tiste, ki se te nevarnosti ne morejo zavedati,” je povedal.

Dodal je, da policija v zadnjem času zaznava nepravilnosti pri listinah o izpolnjevanju pogoja PCT. Med 2. in 8. novembrom so obravnavali deset ponarejenih potrdil. Praviloma se to obravnava kot ponarejanje listin, za to kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen do treh let.

Policija je pri preiskovanju teh dejanj odvisna od delovanja drugih nadzornih institucij in prijav.

Komentari

Vaš komentar