Prilagajanje na posledice podnebnih sprememb mora biti osrednja tema naslednjih volitev, pravi Sašo Dolenc, urednik revije o znanosti Kvarkadabra. Raziskovalec podnebnih sprememb Žiga Zaplotnik meni, da je dolgoročno to pomembnejša tema kot denimo demografski sklad. Nika Kovač pa: ni dovolj, da neka stranka zagovarja, da je treba pohati bučke namesto jesti meso, ampak je treba poiskati jasne sistemske ukrepe.
Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je na začetku tedna predstavil poročilo, v katerem je prvič jasno navedeno, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti. Po objavi poročila, ki ga je sestavljalo več sto znanstvenikov, se vrstijo pozivi k odločnemu ukrepanju.
Sašo Dolenc, urednik revije o znanosti Kvarkadabra, je na Twitterju predlagal, da se “v čim večjem številu javno zavežemo, da na naslednjih volitvah ne bomo volili za politično stranko ali listo, ki ne bo imela jasnega in konkretnega načrta za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje vzrokov zanje”.
Za N1 je Dolenc povedal, da ni nobenega dvoma več, da se podnebje na planetu segreva. “Vedno bolj očitno lahko posledice spreminjanja podnebja občutimo tudi v našem vsakdanu, zato je zelo pomembno, da se začnemo na nove razmere čim prej učinkovito pripravljati oziroma prilagajati,” je dejal.
Ze zdavnaj bi se morali o tej temi pogovarjati tudi na predvolilnih soocenjih. O konkretnih, kvantificiranih ciljih zmanjsanja emisij in prilagajanju. To je dolgorocno pomembnejsa tema kot dem. sklad, skrajsanje cakalnih vrst, avtocestni odseki @IEBergant @SuzanaLovec @juretepina
— Žiga Zaplotnik (@ZaplotnikZiga) August 11, 2021
Kot je nadaljeval, to pomeni, da moramo na vseh ravneh (na lokalni in državni) ljudi, podjetja in druge organizacije najprej seznaniti s tem, kaj vse se bo naslednja leta in desetletja zanje spremenilo, hkrati pa moramo sprejeti sistemske ukrepe, da bomo na nove razmere čim bolje pripravljeni. “Zato je skrajni čas, da se začnejo s skupnimi državnimi in občinskimi problemi soočanja z novimi razmerami resno ukvarjati tudi politične stranke. Prilagajanje na posledice podnebnih sprememb mora biti osrednja tema naslednjih volitev,” je povedal.
Na dolgi rok je pomembnejša tema kot demografski sklad
Žiga Zaplotnik, asistent na Katedri za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, meni, da bi se morali o tej temi že zdavnaj pogovarjati tudi na predvolilnih soočenjih. “O konkretnih, kvantificiranih ciljih zmanjšanja emisij in prilagajanju. To je dolgoročno pomembnejša tema kot demografski sklad, skrajšanje čakalnih vrst, avtocestni odseki,” je dejal.
V zelo odmevnem intervjuju za N1 pa je Zaplotnik med drugim razložil, zakaj nastaja ekstremno vreme, ki ga občutimo, kaj je v ozadju nedavnih uničujočih poplav in kako močno se bo spremenilo vreme v Sloveniji.
Okoljska tematika je ključna v boju za pravičnejšo družbo
Nika Kovač z Inštituta 8. marec, sicer tudi ena od pobudnikov referenduma o zakonu o vodah, je dejala, da se sprva tudi na Inštitutu s podnebnimi spremembami niso ukvarjali. “Ko pa se spopadeš s to vsebino, ugotoviš, da je to nekaj, kar bo določalo ne samo življenja naših otrok, ampak tudi naša življenja,” je povedala za N1.
Dodala je, da je, če želimo pravičnejšo in enakopravnejšo družbo za vse, tudi okoljska tematika, tako kot pravice žensk, ena od ključnih v tem boju. “Je pa to treba biti v neki širši sistemski bitki. Ni dovolj, da neka stranka zagovarja, da je treba pohati bučke namesto jesti meso, ampak je treba poiskati neke jasne sistemske ukrepe, ki bodo na tem področju delovali,” je dodala.
Nika Kovač sicer meni, da se bo na prihodnjih volitvah znašlo zelo veliko strank, ki se bodo deklarirale za zelene. Pri tem pa opozarja, da “stranka sama po sebi ni zelena, če ne naslavlja vseh oblik družbenih neenakosti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje