Pravna mreža: Janša epidemije ne razume kot strokovno, ampak politično vprašanje

Slovenija 31. Jan 202219:22 5 komentarjev
Janez Janša
Borut Živulović /BOBO

Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je pripravila predlog spremenjenega zakona o nalezljivih boleznih, je demantirala navedbe predsednika vlade Janeza Janše o neustreznosti zakonskega predloga. Premier je namreč dopoldne v parlamentu ocenil, da je predlog novele zakona, ki so ga vložili nepovezani poslanci, neskladen z ustavo. Pravna mreža premierju očita, da epidemije ne razume primarno kot strokovno, ampak kot politično vprašanje.

Vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Janjo Sluga je zanimalo vladno stališče do predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarno proceduro pa jo je vložila ta poslanska skupina. Predlog Pravne mreže spreminja 39. člen obstoječega zakona, ki ga je ustavno sodišče spoznalo za neustavnega.

“Na podlagi tega predloga se ne da spopadati z nobeno epidemijo, ker bi trajalo tedne in tedne, preden bi se vsa stroka uskladila okoli določenih vprašanj,” je odgovoril premier Janez Janša. “Postavite se v vlogo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ministrstva za zdravje in vlade ter si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo,” je rekel.

“Obžalujemo, da predsednik vlade epidemije ne razume primarno kot strokovno, ampak kot politično vprašanje. Pripravljavci zakonskega predloga smo izhajali iz predpostavke, da je stroka bistveni in ne odvečni element upravljanja z epidemijo,” so na Janšev očitek odgovorili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Trenutno je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) porinjen ob rob, o epidemiji pa se odloča na nočnih sejah, brez poglobljene strokovne podpore. “NIJZ, ki ima zaposlene vrhunske strokovnjake, pregled nad strokovnimi študijami in znanstvenimi raziskavami mora nujno nuditi stalno in zelo intenzivno podporo končnim odločevalcem, torej vladi,” so še zapisali.

Očitki temeljijo na neustavni zakonsko podlagi

Janša je v odgovoru omenjal tudi “neutemeljene” očitke vladi, da “je Slovenija z odloki reševala situacijo v času epidemije in da ti odloki niso imeli zakonske in ustavne podlage.” Te očitke v Pravni mreži za varstvo demokracije zavračajo. “Ne drži, da bi pravna stroka vladi kadarkoli očitala, da epidemijo upravlja z odloki. Očitek vladi in zakonodajalcu je zgolj in izključno ta, da odloki temeljijo na neustavni zakonski podlagi. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neustavnost 39. člena zakona o nalezljivih boleznih,” so zapisali.

test na koronavirus
Navesh Chitrakar/REUTERS

Človekove pravice se v pravni državi lahko omejuje le z zakoni, ki jih sprejme državni zbor, so zapisali in dodali, da se “pravna stroka strinja, da je v epidemiji za učinkovito varovanje zdravja in življenja ljudi pri tem dopustno narediti izjemo”. A mora biti v tem primeru omejevanje človekovih pravic jasno določeno v zakonu, ki mora natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja človekovih pravic.

Tega obstoječi zakon o nalezljivih boleznih ne vsebuje, so poudarili v pravni mreži. “Ne vsebuje nobenih pogojev, časovnih omejitev ali strokovnih podlag, kdaj je dopustno omejiti gibanje na posamezne občine, kdaj je dopustno zapreti šole, trgovine, gostinske lokale in proizvodne obrate. Zakonska podlaga je popolnoma odprta in omogoča arbitrarno poseganje v človekove pravice,” so zapisali.

39. člen zakona o nalezljivih boleznih spremenjen le enkrat

Nevladniki so zavrnili tudi navedbo predsednika vlade, da “nobena druga država članice EU (…) v času kreiranja pravne podlage za spopad z epidemijo ni sprejela 10 protikoronskih paketov, kot jih je sprejel ta državni zbor v tem času, in prav z vsakim od teh zakonov je bila ta zakonska pravna podlaga nadgrajena.”

Pojasnili so, da protikoronski paketi niso posegali v besedilo 39. člena zakona o nalezljivih boleznih. Ta je bila spremenjena le enkrat, ko je bila pristojnost za sprejemanje odlokov prenesena z ministra za zdravje na vlado. “Dodan pa je bil odstavek o tem, da je vlada o sprejetih ukrepih dolžna nemudoma obvestiti državni zbor in javnost. Slednje je vlada, spomnimo, ponesrečeno razumela, kot objavo na svojih novinarskih konferencah in spletnih straneh, ne pa v uradnem listu,” so še zapisali.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje