Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti ugotovilo, da sklep o nedopustnosti razpisa referenduma o spremembah družinskega zakonika ni v neskladju z ustavo. Sodišče je v preteklosti že z dvema odločbama ugotovilo neskladje zakona z ustavo, poslanci pa so s spremembami zakona sledili ugotovitvam ustavnega sodišča. Zato sodijo med izjeme, o katerih referendum ni dopusten, so sporočili s sodišča.
Ustavno sodišče je odločilo v postopku za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika. S sedmimi glasovi za in enim proti so odločili, da sklep ni v neskladju z ustavo. Odločitvi je nasprotoval sodnik dr. Rok Svetlič, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je podal sodnik Marko Šorli.
Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi spomnilo, da ustava v 90. členu predvideva zakonodajni referendum, drugi odstavek tega člena pa določa primere nedopustnosti zakonodajnega referenduma, in sicer referenduma ni dopustno razpisati med drugim o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. V teh primerih tako sploh ni mogoče govoriti o pravici zahtevati referendum, kar pomeni, da ustavno sodišče pri presoji odločitve državnega zbora o nedopustnosti referenduma, ne opravi tehtanja med prizadetimi ustavnimi vrednotami, temveč mora presoditi le, ali gre za zakon v smislu drugega odstavka 90. člena ustave.
Preberite še članek: Opozorila pravnih strokovnjakov: Svetlič ni primeren za ustavnega sodnika
Ob tem so spomnili še, da je ustavno sodišče z dvema odločbama ugotovilo, da je v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije zakonska ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka. Ustavno sodišče tako ugotavlja, da spremembe družinskega zakonika odpravljajo protiustavnosti, ugotovljene z navedenima odločbama. Še več, ustavno sodišče pritrjuje državnemu zboru, da opredelitev zakonske zveze, ki posledično vpliva tudi na opredelitev potencialnih upravičencev do skupne posvojitve, dobesedno sledi načinu izvršitve iz odločbe ustavnega sodišča.
Poglejte še N1 podkast: Ne bodite del strupenega sveta, izberite podporo, razumevanje in ljubezen
Kot pavšalne je označilo očitke predlagateljev, da spremembe zakonika ne pomenijo zgolj odprave ugotovljenih protiustavnosti tudi zato, ker naj bi sprememba opredelitve zakonske zveze posredno vplivala tudi na vsa tista pravna področja, na katerih zakonodajalec na institut zakonske zveze veže določene pravne posledice. “Od ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bo v pravnem redu Republike Slovenije samo iskalo zakone in njihove posamezne določbe, na katere naj bi vplivala nova opredelitev zakonske zveze,” so navedli.
Sicer pa tudi če opredelitev zakonske zveze povzroča pravne posledice (učinke) na drugih pravnih področjih, to ne pomeni, da zakon ne pade v izjemo, ki jo določa 90. člen ustave, so navedli ustavni sodniki. Glede na navedeno tudi niso presojali o očitkih predlagateljev o protiustavnosti sprememb družinskega zakonika, ti so lahko predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti, ko bo ta začel veljati.
Ustavno sodišče poudarja še, da je v Sloveniji vzpostavljena t. i. ustavna demokracija, katere bistvo je to, da lahko vrednote, ki jih varuje ustava, in med njimi posebej temeljne človekove pravice in svoboščine, prevladajo nad demokratično sprejetimi odločitvami večine.
Po objavi odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič zakon poslala v razglasitev, zakon pa bo začel veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu.
Kaj sta Šorli in Svetlič zapisala v ločenih mnenjih?
Kot rečeno, sta ločeni mnenju podala dva ustavna sodnika, in sicer Svetlič, ki je podal odklonilno ločeno mnenje, in Šorli, ki je podal pritrdilno.
Svetlič je v svojem zapisu predvsem problematiziral odločbi ustavnega sodišča, ki sta bili podlaga za spremembo družinskega zakonika in s katerima je ustavno sodišče pravice istospolnih pri poročanju in posvojitvah otrok izenačilo s pravicami oseb različnega spola. Kot je zapisal, je glede zakonske zveze vedno javno zagovarjal, da je treba pravice istospolnih izenačiti s pravicami, ki jih uživajo osebe, ki sklenejo zakonsko zvezo, saj te pravice izhajajo iz golega dejstva, da so istospolno usmerjeni ljudje del skupnosti.
“Toda upoštevati moramo, da obstaja še eno dejstvo: da pomembno število ljudi meni, da obstaja razlika med zvezo med istospolnimi osebami in raznospolnimi. In tudi to dejstvo bi moralo uživati spoštovanje, enako kot prvo. Način spoštovanja obeh ‘dejstev’ je po mojem mnenju predstavljala prejšnja ureditev,” je zapisal. Glede odločbe, ki je istospolnim parom omogočila možnost posvojitve otrok po enakih merilih kot parom različnega spola, pa je navedel, da je ustavno sodišče samo jasno zapisalo, da pravica do posvojitve ni človekova pravica: “Zaradi tega bi se morala presoja ustaviti že na prvi stopnji testa”.
Šorli pa je v pritrdilnem ločenem mnenju zapisal, da se sicer ne strinja z odločbama ustavnega sodišča, s katerima je to istospolne pare pri porokah in posvojitvah izenačilo s pari različnega spola, a sta bili obe sprejeti na veljaven način ter sta dokončni in pravno zavezujoči. “Spoštovanje sodnih odločb, tudi odločb ustavnega sodišča, je eden temeljnih postulatov pravne države in srž ustavne demokracije,” je zapisal.
Spomnimo, da so poslanci v državnem zboru s spremembami družinskega zakonika, sprejetimi lansko jesen, izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov pri sklenitvi zakonske zveze in posvojitvi otrok. Kot smo poročali, so predstavniki koalicije Za otroke gre! oktobra v državni zbor vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika. Že takrat so napovedali, da se bodo – če bo državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma na omenjeni zakon – pritožili na ustavno sodišče.
Minister za delo Luka Mesec je takrat poudaril, da spremembe v skladu z odločbo ustavnega sodišča le odpravljajo diskriminacijo istospolnih parov. Poslanci so potem konec oktobra izglasovali, da je razpis zakonodajnega referenduma nedopusten.
Zahtevo za oceno ustavnosti tega sklepa sta na ustavno sodišče podala Metka Zevnik in Aleš Primc.
Preberite še: Vsak otrok mora slišati, da ga ima starš rad in ga podpira
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
