Skupščina ZZZS je na današnji izredni seji obravnavala prva predloga zakonov v sklopu zdravstvene reforme. Po burni razpravi so člani skupščine sklenili, da predloga zakona o ZZZS in zdravstvenem informacijskem sistemu ne naslavljata ključnih težav v zdravstvu. Ob tem zahtevajo, da se v pogajanja v sklopu ESS vključi tudi predstavnike službe ZZZS.
Predloga zakonov je pripravilo in v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje. Člani skupščine pa so danes na mizah imeli mnenje upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je predlagal, da se postopek sprejemanja obeh zakonskih predlog ustavi, saj da sta vsebinsko pomanjkljiva in neprimerna.
Tako stališče so v razpravi zagovarjali tudi predstavniki delodajalcev, upokojencev in kmetov. Branko Meh iz vrst delodajalcev je bil na primer kritičen do predlaganega zmanjšanja števila predstavnikov delodajalcev v skupščini na samo dva.
Po mnenju predstavnika kmetov Janeza Beje predlog zakona o ZZZS ne prinaša nikakršnih izboljšav za zavarovane osebe, na primer z ukrepi za povečanje zdravstvenega kadra. Ob tem močno dvomi, da bodo njihovi predlog v javni razpravi slišani, saj dosedanje izkušnje pri sodelovanju z ministrstvom za zdravje kažejo ravno nasprotno.
Ostra je bila tudi predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek. Predlagane določbe zakona o ZZZS bi po njeni oceni pomenile razpad javnega zdravstva in na široko odprle vrata privatizaciji. Med drugim je kritična, da plačnikom prispevkov jemlje avtonomijo.
Predstavniki sindikatov pa so po drugi strani v razpravi izpostavljali, da predloga sicer nista ustrezna, a bi o njiju veljalo razpravljati. Martina Vuk je na primer opozorila, da bi zavračanje pomenilo samoizločitev iz nadaljnjih pogajanj, skozi katera bi oblikovali boljšo vsebino zakona.
Tudi Irena Ilešič Čujovič, sicer tudi predsednica upravnega odbora, meni, da je dialog pomemben. Ob tem se sprašuje, zakaj se je ministrstvo odločilo, da “je ZZZS tisti košček v mozaiku, ki ga je treba spreminjati najprej”. Poudarila je, da bi način imenovanja predstavnikov moral ostati avtonomen, ZZZS pa bi moral “ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, saj drugače ni mogoče govoriti o odgovornem nosilcu obveznem zdravstvenem zavarovanju”.
Jakob Počivavšek se sprašuje, kakšno mestu ima v predlaganem zakonu dolgotrajna oskrba. Poleg tega predlog ZZZS prinaša dodatne pristojnosti, ki pa da niso dobro razdelane. “Vlogo aktivnega kupca ZZZS brez možnosti vsebinskega nadzora nad izvajanjem storitev, brez možnosti sankcioniranja, si težko predstavljam. Ta del je treba dodelati,” meni.
Počivavšek se je v razpravi dotaknil še predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki je v današnji razpravi ostal nekoliko v ozadju. Med drugim je kritičen do predlaganega oblikovanja javnega podjetja, ki bi vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem in načina financiranja.
Kot je uvodni predstavitvi dejala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, bi se po predlogu na omenjeno podjetje prenesla namensko zbrana sredstva za zdravstveno varstvo iz blagajne ZZZS. Tako predviden načni financiranja “odločno zavračajo” tudi na ZZZS.
Več kritik je namenila predlogu zakona ZZZS. Med drugim pogrešajo proračunsko varovalko, s katero bi država ob morebitnem primanjkljaju prevzela del odgovornosti in nasprotujejo predlogu, da lahko finančni načrt ZZZS sprejema vlada. “Vlada bi imelo vse odločevalske pristojnosti, hkrati pa bi bila razbremenjena odgovornosti za finančno vzdržnost zdravstvene blagajne,” je opozorila.
Mlakar je še poudarila, da se na ZZZS sicer strinjajo z nujnostjo zdravstvene reforme. Ob tem opozarjajo, da je sistem zdravstvenega varstva trenutno v tako nezavidljivi situaciji, da so potrebni takojšnji kratkoročni ukrepi, reformni ukrepi pa potrebujejo strateški pristop. ZZZS ni bil povabljen k pripravi nobenega od danes obravnavanih zakonskih predlogov, je še dejala.
Po obsežni razpravi je skupščina oblikovala nov sklep in brez glasu proti sklenila, da vsebina zakonov, kot je predlagana v okviru javne razprave, ne naslavlja ključnih težav v zdravstvu, prav tako predlagani vsebini nista primerni za vložitev v zakonodajni postopek. Zato pričakujejo, da se bo v času javne razprave in pogajanj v okviru ESS vsebina obeh zakonov “korenito, tudi konceptualno spremenila”.
Pri tem je po mnenju skupščine treba zagotoviti, da ima ZZZS vlogo edinega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja ter da se zagotovi avtonomija ZZZS, vključno s postopki imenovanja članov organov in sprejemanja aktov, za ključne spremembe pa mora biti doseženo soglasje v okviru socialnega dialoga. Od ministrstva za zdravje in socialnih partnerjev zahtevajo še, da se v pogajalsko skupino Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) vključi tudi predstavnike službe ZZZS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!