Smučanje otrok je v največji meri povezano s starši – njihovo finančno kondicijo in zanimanjem za vijuganje po belih strminah. Tedenski zimski oddih v tujini prinaša kar konkreten rez v mesečni družinski proračun, svojo vlogo pri spoznavanju s smučanjem pa imajo tudi šole ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Vseeno del stroškov zimske šole v naravi še vedno pade na pleča staršev, šole pa so različno uspešne pri zagotavljanju prostovoljnih sredstev.
Letošnja zima je v luči snežnih padavin za ljubitelje smučanja posebna. Prvi sneg je smučišča osrečil že konec lanskega novembra, nato pa je sledilo daljše odboje za december toplega vremena, brez snežne pošiljke.
Številna smučišča so imela zato velike težave pri obratovanju, manj obiska zaradi slabših pogojev, ob tem pa višje stroške, ki so jih povzročile visoke cene električne energije. Cene dnevnih kart so slovenski smučarski centri po večini dvignili za okrog deset odstotkov. S polnimi pljuči so nato zadihali šele v drugi polovici januarja.
Življenje okoli nas se draži že nekaj mesecev oziroma že skoraj celo leto. Več porabimo za hrano, za energente, dražje plačujemo storitve. Na podražitve ni imuno niti smučanje, ki že od nekdaj ne velja za ravno poceni šport. Zanj potrebujemo kar nekaj opreme – smuči, smučarske čevlje, topla oblačila in nato še dnevno smučarsko vozovnico in ob obisku tujine najem apartmaja.
Dnevno smučanje v Sloveniji čez 100 evrov
Dan smučanja na slovenskih smučiščih štiri člansko družino stane okrog 124 evrov. Nekatera smučišča ponujajo družinske vozovnice, ki vam prinesejo 20 evrov prihranka. Če k temu dodamo še najem opreme, ki se začne pri 24 evrih (17 za otroke) za paket smuči, palic in čevljev, je dnevni seštevek smučanja 206 evrov, brez hrane, oblačil in prevoza do smučišča. Strošek je lahko ob večjem časovnem okviru (nekaj let) manjši, če opremo kupimo na sejmu ali iz druge roke in jo nato uporabljamo več let. Vseeno pa so vstopni oziroma začetni stroški visoki.
Še nekoliko dražje je smučanje, če se odpravimo v tujino. V zadnjem tednu januarja je bilo potrebno v priljubljenem avstrijskem smučarskem letovišču Saalbach za enotedenski najem apartmaja za štiri osebe odšteti nekaj več kot 1.000 evrov, kar je prav tako približno 10 odstotna podražitev v primerjavi z lani. Dnevna karta ob nakupu za cel teden znaša dobrih 52 evrov za odraslega in 26 evrov za otroka. Skupni tedenski strošek za apartma in štiri tedenske smučarske vozovnice je tako okrog 1.800 evrov.
Če za primerjavo vzamemo neto plačo za zadnje dostopno tromesečje na statističnem uradu 1.364,29 evrov, potem v mesečnem proračunu štiričlanske družine (2.728 evrov) teden smučanja v Avstriji predstavlja zajetnih 65 odstotkov.
Začetki smučanja močno povezani s finančno kondicijo staršev
Smučanje je predvsem pri otrocih in mladih odvisno od finančne kondicije in interesov njihovih staršev. Nekateri ne smučajo, ker niso že kot otroci, drugi družinski proračun raje porabijo za drugačne aktivnosti.
Marsikateri otrok prvič na smučke stopi v okviru šole. Osnovne šole namreč organizirajo šole v naravi – ena v devetih letih šolanja je del obveznega programa, običajno pa morajo starši del še vedno doplačati.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vsako leto zagotovi sredstva iz proračuna za sofinanciranje ene šole v naravi eni generaciji učencev, šole pa se same odločijo, ali bodo organizirale poletno ali zimsko šolo v naravi. Ministrstvo za vsakega učenca petega razreda nameni 70,3 evra, kar predvsem za zimske šole v naravi običajno ni dovolj. Cene se namreč gibljejo okrog 150 pa tudi do 250 evrov, cena pa je odvisna tudi od lokacije. Najnižjo ceno ponuja državni Centri šolskih in obšolskih dejavnosti, vendar nima tolikšnih kapacitet, da bi lahko gostili vse šole. Višina doplačila staršev je tako odvisna tudi od “kreativnosti” posamezne šole. Tako vodstva šol iščejo sponzorje, donatorje in ostale oblike prispevkov, ki pomagajo, da se lahko šole v naravi udeležijo vsi učenci.
Ministrstvo sicer od konca lanskega leta pripravlja spremembe pri financiranju šol v naravi. “Predlogi sprememb in dopolnitev pravilnika gredo v smer, da se lahko vsako drugo leto sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje in subvencioniranje šole v naravi zagotavljajo dvema generacijama učencev osnovne šole, s čimer lahko šole (zlasti manjše) zmanjšajo stroške izvedbe šole v naravi,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Občine z različnimi oblikami pomoči
Na pomoč lahko priskočijo tudi občine. Ljubljanska pomaga najranljivejšim skupinam v okviru Odloka o denarni pomoči.
“Upravičenci do denarne pomoči so osebe, ki so brez lastnega dohodka, in osebe, ki z lastnim dohodkom do 30 odstotkov presegajo minimalni dohodek za posameznega družinskega člana po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in imajo stalno bivališče v MOL oz. v primeru šole v naravi, so njihovi otroci osnovnošolci,” razlagajo pomoč na ljubljanski občini.
Mestna občina Maribor ne sofinancira zimske šole v naravi, sofinancirajo aktivnosti Zveze prijateljev mladine Maribor. Podobno tudi v Celju, kjer sofinanciramo poletno šolo v naravi preko koncesije Celeii.
Tudi v vrtcu že na smučanje
Zelo redko pa zimske šole (oziroma vrtce) v naravi organizirajo vrtci. Eden takšnih je vrtec Ciciban v Ljubljani. Kot je v pogovoru za N1 povedala ravnateljica Ana Bulc, so vse oblike vrtca v naravi že dolga stalnica v njihovi ponudbi in zelo dobro sprejete med otroki in starši.
“Zimski program je prav tako kot poletni namenjen otrokom pred vstopom v šolo in pomeni dobrodošlo utež poletnemu taboru na morju. Vse tri oblike vrtca v naravi, ki jih ponujamo, vsebinsko izpelje Planet otrok,” je razložila Bulc.
Vse oblike so staršem na izbiro kot nadstandardni program, slabše situiranim družinam pa pomagajo s sofinanciranjem iz sklada vrtca. Ob tem mestna občina Ljubljana otrokom pred vstopom v šolo vsako leto nameni subvencijo 75 evrov za eno od oblik vrtca v naravi.
“Teh oblik se udeležuje veliko število otrok, v manjšini so tisti, katerih starši se ne odločijo za prijavo,” o višini udeležbe pravi Bulc.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!