Slovenija bo leta 2033 opustila rabo premoga za proizvodnjo električne energije

Slovenija 13. Jan. 202216:03 > 18:261 komentar
Delite:
Premogovnik Velenje
Foto: Bor Slana/BOBO

Vlada je na današnji seji sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. V nevladnih organizacijah medtem še naprej poudarjajo, da je z znanostjo skladen cilj izstopa iz premoga za Slovenijo leto 2030.

Strategija v središče postavlja pravičen prehod dveh slovenskih premogovnih regij – Savinjsko-šaleške (Saša) in Zasavske regije. Ob letnici izstopa iz premoga opredeljuje proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja obeh regij, prepoznava finančne vire na nacionalni in EU ravni za ta namen ter način upravljanja procesa pravičnega prehoda, so pojasnili v vladi.

Strategija tudi opredeljuje ključne vidike zapiranja Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, z vidika vpliva na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja. Ustvarja sinergije pri izvajanju pravičnega prehoda med regijama preko skupnih projektov, prenosa dobrih praks in izkušenj.

Sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja je nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovimo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine, so zapisali v vladi. Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovnici bo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen tudi neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov, so dodali.

Strategija je, kot so podčrtali v vladi, nastala z uporabo pristopa od spodaj navzgor, z vključevanjem ključnih deležnikov iz obeh regij. Prek intervjujev, terenskih obiskov, fokusne skupine, individualnih in skupinskih javnih in nejavnih posvetovanj ter širše operativne skupine ministrstva in medresorske vladne skupine so svoje poglede, podatke in mnenja delili predstavniki sindikatov, občin, nevladnih organizacij, regionalnih in območnih razvojnih agencij, formalnega in neformalnega izobraževanja, energetske družbe, gospodarstva, ministrstev, državnih agencij, inštitutov in evropskih institucij.

Izvedena je bila tudi celovita presoja vplivov na okolje. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa njeno okoljsko sprejemljivost.

Nevladne organizacije za izstop iz premoga do 2030

V nevladnih organizacijah še naprej poudarjajo, da je z znanostjo skladen cilj izstopa iz premoga za Slovenijo leto 2030. Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus ocenjuje, da bodo k zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) do tega leta Slovenijo prisilile tudi razmere na energetskih trgih.

“V Focusu smo od začetka procesa oblikovanja prehoda zagovarjali letnico 2030 kot edino skladno z zavezami pariškega sporazuma. Od predlaganih letnic, ki so bile vključene v pripravo strategije – to so 2033, 2038 in 2042 – pa smo kot edino še sprejemljivo ocenjevali letnico 2033,” je v izjavi spomnil Tkalec.

Izpostavil je, da je ministrstvo za infrastrukturo predlog končne verzije strategije z letom 2033 objavilo že v prvi polovici lanskega leta. Zato jih čudi, da je vlada za sprejem dokumenta potrebovala več kot pol leta. Spomnil je tudi, da je Slovenija med članicami EU predzadnja, ki je sprejela strategijo pravičnega prehoda; nima je le še Poljska. Ob tem je Slovenija v šesterici držav EU, ki imajo v strategiji predvideno letnico opuščanja premoga po letu 2030, pa še med temi je Nemčija že napovedala revizijo svojega načrta.

Termoelektrarna Šoštanj
Foto : Bor Slana/BOBO

“Glede na dogajanje v elektroenergetskem sektorju pa lahko predvidevamo, da bo Teš potrebno zapreti do leta 2030. To kažejo tako bolj ambiciozne podnebne politike na ravni EU kot tudi finančni izkazi Termoelektrarne Šoštanj,” je še dodal Tkalec.

Da bi morale glede na ugotovitve podnebne znanosti države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svoje premogovne elektrarne zapreti do leta 2030, je podčrtala tudi Katja Huš iz slovenskega Greenpeacea. Hiter izstop iz premog je ključ, da preprečimo nevarno segrevanja planeta, poudarjajo v Greenpeaceu.

V Tešu in Premogovniku Velenje izpostavljajo zahtevno in odgovorno nalogo

Zelena transformacija pred Termoelektrarno Šoštanj (Teš) in Premogovnik Velenje postavlja zahtevno in odgovorno nalogo, so se odzvali v obeh družbah. V podjetjih pravijo, da že pripravljajo strokovna izhodišča in sodelujejo z relevantnimi deležniki.

Kot so povedali v Tešu, je datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo. V Tešu in Holdingu slovenske elektrarne zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovne regije, aktivno sodelovali.

“Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo v Šaleški dolini, nam omogoča nadaljnji razvoj in implementacijo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo,” so še dejali v Tešu.

Kot so medtem sporočili iz Premogovnika Velenje, je vladna potrditev strategije podlaga za sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika, v okviru katerega bo država zagotovila dodatne vire in sredstva za zapiranje rudnika in saniranje degradiranih površin, na ta način pa bo prišlo do nadzorovanega postopnega zapiranja ter finančno vzdržnega poslovanja premogovnika.

Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika, in sicer obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo izkop v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti, za kar bodo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu, tudi po prenehanju odkopavanja pa bodo v družbah skupine še 15 let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Predlagana letnica 2033 torej pomeni še vsaj 20 let izvajanja rudarskih del, ocenjujejo v Premogovniku Velenje.

Termoelektrarna Šoštanj
Foto : Bor Slana/BOBO
Komentari

Vaš komentar