Po supervolilnem letu 2022 letu nas v letu 2024 čakajo redne volitve v evropski parlament. Doslej je Slovenija imela osem poslanskih mest, v naslednjem mandatu pa jih bo imela devet, je v začetku septembra odločil Evropski parlament. V strankah potekajo intenzivne priprave in evidentiranje možnih kandidatov za volitve, nekateri pa so svoje kandidature že napovedali.
9. junija bodo potekale volitve v Evropski parlament, številne parlamentarne in tudi neparlamentarne stranke pa se že intenzivno pripravljajo na začetek kampanje. Na letošnjih evropskih volitvah bomo po novem volili devet evropskih poslancev, torej enega več kot na prejšnjih, saj je Evropski parlament v začetku septembra potrdil predlog sestave parlamenta v prihodnjem mandatu. V petletnem mandatu 2024–2029 bo v Evropskem parlamentu sedelo 15 dodatnih poslancev; Sloveniji, ki je doslej imela osem poslanskih sedežev, pa bo pripadel še en dodaten.
Kandidaturo na prihajajočih evropskih volitvah je kot prvi najavil nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, ki se v evropsko tekmo podaja pod okriljem zunajparlamentarne stranke SLS Marka Balažica. Gregorčič bo tudi nosilec liste SLS, še vedno pa ostaja vprašanje, kakšno potezo bo povlekel aktualni evropski poslanec SLS Franc Bogovič. Sredi novembra je za STA dejal, da je z izbiro Gregorčiča kot nosilca liste zadovoljen. Da se v bitko ne podaja kot nosilec liste, ga ne skrbi, saj je mandat evropskega poslanca dobil že dvakrat, nikoli s prvega mesta na listi. Da je pripravljen na še en mandat evroposlanca, je Bogovič pred dobrima dvema mesecema potrdil tudi za N1.
S kandidaturo na evropskih volitvah se spogleduje tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki se je lani neuspešno potegoval za predsednika države, nato pa je bil na lokalnih volitvah ponovno izvoljen na mesto župana Kočevja. Kot je minuli teden za N1 dejal Prebilič, resno razmišlja o kandidaturi, a si bo za dokončno odločitev vzel še nekaj tednov časa.
“Nagibam se k temu, da bi bila ta lista blagovna znamka moje liste s podporo nekaterih partnerjev,” nam je dejal Prebilič. Pri tem je kot možna partnerja izpostavil zunajparlamentarni stranki Vesno in Desus, kot svoje izhodišče za udeležbo na evropskih volitvah pa izpostavil, da je sam nosilec liste. Kot nam je takrat še povedal Prebilič, je vse, s katerimi se pogovarja o omenjenem projektu, seznanil, da ne želi “kakšne reciklaže”, temveč naj bi poiskali res kakovostne kandidate. “Ne želim, da bi imeli pri oblikovanju liste kakršno koli prtljago. Čas je, da se lotimo zelo transparentne politike, če hočemo to doseči, pa moramo poiskati tudi takšne kandidate. Ne želim, da bi šlo za neko avanturo, temveč za resen projekt,” je poudaril kočevski župan. Po poročanju Dela naj bi z Desusom večino vsebinskih vprašanj že uskladil in je torej skupen nastop zelo verjeten, zadnji pogovori z Vesno pa ga čakajo po novem letu.
Glede dogajanja okoli evropskih volitev pa so nekoliko bolj zadržane parlamentarne stranke. Iz največje opozicijske stranke SDS so nam v zadnjih dneh leta 2023 sporočili, da se je zaključil postopek evidentiranja kandidatov za evropske volitve, več pa bo znanega šele v prvih tednih novega leta. Aktualna evropska poslanca SDS Milan Zver in Romana Tomc bosta na listi in tudi glavna kandidata za nosilca, pri čemer naj bi imela po informacijah N1 več možnosti za to Tomc, za druga kandidatna mesta pa naj bi se potegovalo več vidnih članov stranke, med drugim tudi poslanca SDS Franc Breznik in Branko Grims. Časnik Večer je konec novembra poročal, da sta med evidentiranimi kandidati stranke SDS tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs in nekdanji mariborski župan Franc Kangler.
V Novi Sloveniji so po besedah naših sogovornikov evidentirali 20 možnih kandidatov, med njimi je tudi aktualna evropska poslanka Ljudmila Novak, ki pa se za zdaj še ni odločila, ali se bo ponovno podala na evropske volitve. Kot so nam dejali naši viri v stranki, so med evidentiranimi kandidati predsednik stranke Matej Tonin, poslanci Janez Cigler Kralj, Jernej Vrtovec in Vida Čadonič Špelič. Med evidentiranimi kandidati sta tudi dva župana iz vrst NSi; župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, sicer tudi državni svetnik in član izvršilnega odbora NSi; in županja občine Vransko Nataša Juhart. Po besedah naših virov v stranki je med evidentiranimi kandidati tudi predsednica podmladka Mladi Slovenije Katja Berk Bevc.
Prvič se na evropske volitve podaja stranka premierja Roberta Goloba Gibanje Svoboda. S pripojitvijo stranke LMŠ je stranka Gibanje Svoboda sicer dobila tudi dva evropska poslanca Klemna Grošlja in Ireno Jovevo, ki sta bila leta 2019 na listi tedaj največje vladne stranke LMŠ izvoljena v evropski parlament. Kot so nam sporočili iz Gibanja Svoboda, so pred kratkim zaključili prvi krog evidentiranja kandidatov, postopki pa se bodo nadaljevali v začetku leta 2024. Kdo je med evidentiranimi kandidati, v stranki premierja Goloba ne razkrivajo, bosta pa skoraj zagotovo na kandidatni listi tako Grošelj kot tudi Joveva, slednja bi po nekaterih informacijah lahko bila tudi nosilka liste.
V SD se na evropske volitve pripravljajo intenzivno, saj bodo te po njihovem mnenju prelomne. Kot so zapisali v odgovoru na naša vprašanja, se že desetletje kaže nemoč konservativnih ter liberalnih političnih opcij pri učinkovitem spopadanju s krizami – draginja, visoka inflacija, upad konkurenčnosti evropskega gospodarstva – kar po mnenju SD močno poslabšuje življenja Evropejk in Evropejcev.
Na vprašanje, ali so v stranki že začeli postopek evidentiranja možnih kandidatov, so nam v SD odgovorili, da so stranka, v kateri ne manjka članov in simpatizerjev, ki s svojimi izkušnjami, znanjem ter socialdemokratskimi vrednotami predstavljajo odlično izbiro za opravljanje najodgovornejših funkcij evropske politike. “Zaradi velikega interesa bomo v stranki evidentiranje za evropske volitve podaljšali do marca 2024, predvidoma aprila pa oblikovali končno listo, ki bo najmočnejša lista kandidatk in kandidatov v zgodovini stranke,” pravijo v SD.
Aktualna evropska poslanca iz vrst SD Milan Brglez in Matjaž Nemec računata na ponovno kandidaturo, a za zdaj še ni znano, kdo izmed njiju bo nosilec kandidatne liste. Glede na to, da je Nemec podpredsednik stranke, Brglez pa se je SD priključil po izključitvi iz stranke SMC, je večja verjetnost, da bo prvo mesto na kandidatni listi pripadlo Matjažu Nemcu.
Svojih evropskih načrtov pa ne razkrivajo v najmanjši koalicijski stranki Levici. Tako za zdaj še vedno ni znano, ali že poteka evidentiranje možnih kandidatov, željo, da bi postala evropska poslanka, pa je izrazila poslanka Levice Nataša Sukič. So se pa pred časom pojavila ugibanja in špekulacije, da bi lahko vrh kandidatne liste v Levici zasedel tudi minister za delo Luka Mesec, ki pa je tovrstne govorice že zatrl, saj da njegova prioriteta ostaja delo ministra v vladi.
Pretekle tedne so vsi spraševali, kakšno potezo bo v zvezi z evropskimi volitvami potegnil Anže Logar, torej ali se bo odločil podati na evropske volitve v sklopu svoje Platforme sodelovanja. Spomnimo, Anže Logar si je nabral veliko političnega kapitala na lanskih predsedniških volitvah, že več kot pol leta pa se sooča z vprašanji, ali bo Platforma prerasla v stranko.
Logar je sicer pred dobrim mesecem odstopil kot predsednik sveta stranke SDS, izvršilni odbor stranke pa ga je pozval, naj se vendarle odloči, ali bo ustanovil svojo stranko ali ne. Nad Logarjevimi potezami ni navdušen niti predsednik SDS Janez Janša, ki je Logarju očital, da je Platformo sodelovanja ustanovil brez predhodnega posvetovanja s SDS, prav tako pa ni pokazal interesa za krepitev stranke SDS. V našem nedavnem podkastu je Alja Brglez iz Platforme sodelovanja na naše zelo konkretno vprašanje, ali bi Anžetu Logarju svetovala, naj pohiti z ustanavljanjem stranke, med drugim odgovorila, da je “zdaj verjetno čas, da je treba o tem začeti razmišljati”.
Logar je v soboto za Delo zatrdil, da ne bo kandidiral za evropskega poslanca in tudi da Platforma sodelovanja ne bo šla na evropske volitve. Na temo evropskih volitev so v Platformi sodelovanja imeli dve razpravi, pri čemer so se predvsem pogovarjali, kako spodbuditi udeležbo na volitvah, je v intervjuju za Delo dejal Logar. “Slovenija mora prispevati k temu, da tudi z udeležbo na evropskih volitvah dokaže zaupanje v evropski projekt. Kandidatura vidnih članov na različnih listah ali javne tribune o evropskih temah prispevajo k temu. Zato so korak v pravo smer,” je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje