Slovenski paradižniki "premagali" tuje

V raziskavi Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je po njihovih navedbah sodelovalo 70 ljubiteljev češnjevega paradižnika, ki so okusili in ovrednotili devet vzorcev paradižnika, pridelanega v Sloveniji in tujini. Vzorce je ocenil tudi strokovno usposobljen osemčlanski senzorični panel.

Med domačimi paradižniki sta se najbolje odrezala Lušt in Rajska, med uvoženimi pa francoski Les Paysans de Rougeline. "Zanimivo je, da je Rajska, pridelana na Hrvaškem, dosegla precej slabšo oceno kot ista znamka, pridelana na slovenskih tleh. To poudarja pomembnost porekla tudi znotraj iste blagovne znamke," so zapisali.

Všečni, a (pre)dragi

Analiza je pokazala, da na všečnost najbolj pozitivno vplivajo izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, značilen vonj po paradižniku, sočnost in izrazitejši okus, medtem ko potrošnike najbolj odvračajo površinske nepravilnosti, kot so poškodbe, lise in razbarvanost.

Slovenski paradižniki so v povprečju bistveno dražji od uvoženih (10,70 evra za kilogram proti 6,25 evra za kilogram), a potrošniki po navedbah ZPS kljub boljšemu okusu menijo, da višja cena ni povsem upravičena. Za uvožene vzorce so v povprečju pripravljeni plačati približno toliko, kolikor stanejo, medtem ko se jim slovenski v povprečju zdijo za približno 25 odstotkov predragi.

Kot je ob tem poudaril Matjaž Pirc iz ZPS, se pri razpravah o kakovosti hrane na všečnost pogosto nekoliko pozabi, čeprav je poleg cene eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na nakupne odločitve. Rezultati neodvisnih in strokovno zasnovanih potrošniških testov so po njegovih besedah zato pomemben vir informacij.

"Ko jih povežemo še s podatki o ceni, senzoričnih lastnostih in varnosti, potrošnikom olajšamo izbiro, hkrati pa ponudnikom jasno pokažemo, katere lastnosti izdelkov potrošniki cenijo in kje je še prostor za izboljšave. Pri slovenskem paradižniku je to po mnenju potrošnikov razmerje med zaznano vrednostjo in prodajno ceno," je dodal.

Raziskavo financiralo kmetijsko ministrstvo

Raziskavo je financiralo ministrstvo za kmetijstvo v okviru dejavnosti varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Kot so ob tem v ZPS povzeli ministra Janeza Ciglerja Kralja, je kakovostna lokalno pridelana hrana ena od prednostnih nalog ministrstva. Večja samooskrba pomeni pomembno podporo slovenskemu podeželju in ohranjanju delovnih mest, zato na ministrstvu potrošnike vabijo, da pri nakupu izbirajo lokalno pridelano hrano.

"Verjamem, da ljudi najprej prepričajo svežina, kakovost in okus. Vse več pa jih razume tudi širši pomen svoje izbire. Z nakupom lokalne hrane podpiramo slovenske kmete, ohranjamo obdelano podeželje in prispevamo k večji prehranski varnosti države. Lokalna hrana pomeni tudi krajše poti od njive do krožnika, večjo sledljivost in manjši vpliv na okolje. Takšna odločitev zato koristi tako posamezniku kot družbi," je dodal minister.

Tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik je izpostavil pomen nakupa slovenskih pridelkov, saj s tem potrošniki prispevajo k stabilnosti domače prehranske verige. "Pri odločanju je sicer najpomembnejši dejavnik cena, a vplivajo tudi drugi vidiki, pri sadju in zelenjavi zlasti okus, videz in zaznana kakovost. Tekma diskontov s klasično trgovino sicer kratkoročno znižuje cene, vendar je ob tem pomembno ohranjati tudi dolgoročno odpornost prehranske verige," so ga še povzeli v ZPS.