Soočenje Urbanije in Milosavljevića: Vojna z mediji, prostitutke in pritiski

N1 video 24. Mar 202218:00 > 25. Mar 2022 13:373 komentarji

Mediji so za demokracijo ključni, zato so ključni tudi pogovori o tej temi. Kakšen je slovenski medijski prostor? Ali se spreminja in kako? Kakšen je odnos vlade do medijev? V kakšni kondiciji je slovenska medijska krajina ob začetku volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami? In kaj pomeni dogajanje na RTV Slovenija, ki je te dni zelo napeto, novinarji sklicujejo javne tribune, javno govorijo o pritiskih ... O tem sta v oddaji N1 STUDIO razpravljala direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija in predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) dr. Marko Milosavljević.

Zakaj na RTV Slovenija zaposleni sklicujejo novinarske konference in javne tribune, voditelji začasno ukinjenih oddaj pa se dramatično poslavljajo? Ali Slovenija na področju medijev vse bolj drsi na pot avtokratskih režimov, kot so madžarski, srbski in ruski – tako namreč opozarja velik del opozicije, nevladnih organizacij, novinarjev in stroke. Voditelj Studia City, ki se za mesec in pol poslavlja s sporeda TV Slovenija, Marcel Štefančič je ob koncu zadnje oddaje dvakrat dejal: “V času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, moramo obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko”. Tudi voditelj in novinar Vala 202 Mitja Peček je za N1 zapisal, da je neodvisnost RTV Slovenija tarča najbolj agresivnega in uničujočega napada v zgodovini države.

“Gotovo se strinjam s tem, da je RTV Slovenija trenutno pod napadom, pod napadom v metaforičnem pomenu, saj se vrši kadrovski in s tem tudi vsebinski napad na to, kar javna radiotelevizija počne,” je v uvodu dejal dr. Marko Milosavljević, predstojnik Oddelka za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV) in dodal, da je kadrovski napad tudi napad na ustvarjalce ter na neodvisnost RTVS. Ta napad pa se, tako Milosavljević, dogaja predvsem zato, ker prihaja do nestrokovnosti, amaterizacije “v tem smislu, da so mnoge stvari sprejete nestrokovno, sploh niso argumentirane oziroma so argumentirane pavšalno ali amatersko”.

Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija težavo vidi v političnem aktivizmu, političnem opredeljevanju in kršenju številnih novinarskih standardov. “Velikokrat poudarjam, da ne bi škodovalo, če bi se številni novinarji na RTV zgledovali po standardih, ki jih postavlja BBC,” je nadaljeval Urbanija. “RTV je javna televizija, plačujejo jo vsi državljani, zato so vsi novinarji zavezani javnosti, vsem državljanom in bi še toliko bolj morali upoštevati, da se striktno držijo vseh novinarskih standardov,” je dejal Urbanija in na vprašanje, kateri so ti konkretni primeri, odvrnil, da je primerov nešteto.

Milosavljević odvrne, da je osebno opredeljevanje novinarjev nekaj povsem normalnega. “Novinarji so visoko izobraženi ljudje, profesionalci na svojem področju, mnogi od njih imajo dolgoletne izkušnje in so na takšen ali drugačni način pogosto tudi strokovnjaki,” je poudaril predstojnik oddelka za komunikologijo in dodal, da je to tudi razlog, zakaj novinarje sprašujemo za analize različnih situacij.

“Novinarji imajo svoja stališča, tudi novinarji BBC imajo svoja stališča. Zakaj je BBC omejil izražanje določenih stališč na družbenih omrežjih, je drugo vprašanje, povezano z željami trenutnega britanskega premierja Borisa Johnsona, da bi tudi on nekoliko utišal kritične glasove,” je nadaljeval Milosavljević in dodal, da je omejevanje izražanja stališč novinarjev od nekdaj sporno. “Ena od normativnih funkcij novinarstva je funkcija ocenjevanja, je funkcija vrednotenja, analiziranja, ki se kaže v komentarjih, kolumnah, analizah, pa tudi v intervjujih,” je še poudaril Milosavljević in dodal, da so novinarji BBC že pred leti poskus utišanja novinarjev poimenovali, kot da iz njih želijo narediti intelektualne evnuhe.

Na vprašanje, ali ni sporno, da se za urednika Multimedijskega centra RTV imenuje nekoga, ki piše himno za določeno stranko ali scenarije za državne proslave pod določeno vlado, Urbanija odvrne: “Tudi Prešernovo Zdravljico se na vseh strankarskih shodih poje, pa ne moremo zato ugovarjati, češ Prešeren je strankarsko pristranski. To bi bil absurd sam po sebi,” je pojasnil Urbanija. Milosavljević na to odvrne, da se mu zdi absurdna primerjava slovenske državne himne s strankarsko himno. Pri tem je opozoril še na to, da gre pri tem za poenostavljeno sliko, saj da so stvari bistveno bolj kompleksne.

Urbanija: Slovenska medijska situacija primerljiva z Rusijo

Milosavljević je opozoril na to, da Slovenija v zadnjih letih, kar se tiče medijev, postaja podobna Madžarski, Srbiji, Poljski. Kje so se zgodili ti premiki? “Zgodila se je t.i. popolna nevihta. Že v preteklih letih, pred covidom, so imeli mnogi mediji najrazličnejše težave. Tiskani mediji so se soočali s padcem naklade, spletni mediji so se soočali s težavnimi poslovnimi modeli, saj spletno oglaševanje samo po sebi ne zagotavlja dovolj velikih sredstev za preživetje spletnega medija,” razlaga Milosavljević in dodaja, da so mnogi mediji v Sloveniji koronavirusno krizo dočakali oslabljeni.

“Če Milosavljević primerja medijsko situacijo v Sloveniji z medijsko situacijo na Madžarskem, potem podcenjuje situacijo,” je odvrnil Urbanija in dodal, da se mu zdi, da lahko slovensko medijsko situacijo primerjamo s situacijo v Rusiji, kjer je verjetno 95 odstotkov medijev proputinovsko usmerjenih. “Le majhna peščica medijev je bila opozicijsko naravnana, v neki podobni situaciji se je znašla tudi vlada leta 2020,” je pojasnil Urbanija in dodal, da je bila le peščica medijev drugače, tj. provladno usmerjena.

“Nihče si ne sme dovoliti uporabljati vulgarnih in seksističnih izrazov”

“V trenutni strukturi vlade imamo opravka z zelo velikim številom ljudi, ki so skrajno občutljivi na kakršno koli kritiko, tega ne znajo preboleti ter nato sledijo izlivi na družbenih omrežjih, ki so pogosto vulgarni, žaljivi in agresivni, posebej do žensk,” je nadaljeval Milosavljević in dodal, da tovrstne izjave kažejo predvsem na odnos vladajočih do medijev.

Urbanija na drugi strani meni, da je situacija ravno obratna. Številne kritike in napadi se sami po sebi, tako Urbanija, zdijo razumljivi, a je na drugi strani vprašanje, zakaj je kakršen koli komentar na delo novinarjev že dojet kot pritisk in nekaj nedopustnega. “Novinarji so tisti, ki kontrolirajo delo oblasti, torej delo vlade,” je poudaril Urbanija, a dodal, da je vselej tarča SDS. Milosavljević je poudaril, da si noben vladajoč politik ne bi smel privoščiti, da katerikoli ženski reče, da je prostitutka, presstitutka ali da je odslužena prostitutka. “Nihče si ne sme dovoliti, kot si dovolijo mnogi predstavniki te vlade, uporabljati vulgarnih, seksističnih, rasističnih ali nacionalističnih izrazov,” je opozoril in dodal, da ne gre zgolj za žalitve, temveč tudi za diskriminacijo na podlagi starosti in pozivanjem k nasilju nad ženskami. Takšno početje je označil za popolnoma nesprejemljivo in zavržno.

Urbanija se je z Milosavljevićevim stališčem strinjal, a je dodal: “Od profesorja bi pričakoval malce širši pogled na celotno zgodbo in enako kritičnost do enih ali drugih neprimernih izjav.”

“Če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne medije”

Pogovor je potekal tudi o Slovenski tiskovni agenciji (STA). Spomnimo, da STA več kot 300 dni za opravljanje javne službe v nasprotju z zakoni ni dobila sredstev s strani države, ljudje so zbirali denar za STA, predsednik vlade Janša jo je tik pred zaustavitvijo financiranja označeval za nacionalno sramoto, prihajala so opozorila iz Bruslja, zadeva je omenjena tudi v resoluciji, ki jo je sprejel evropski parlament. Financiranje o STA je bilo sprejeto v zakonu PKP 7. Ta pa določa, da je ne glede na to, ali je sklenjena pogodba, vlada dolžna financirati STA.

Direktor Ukoma Urbanija je dejal, da je šlo pri zgodbi STA več stvari narobe. “Če začnemo od takrat, ko je bila še sklenjena pogodba, je nekdanji direktor Veselinovič evidentno kršil pogodbo. Ne more katerikoli državni uradnik plačevati kateregakoli podjetja ali projekta brez, da bi bile finance transparentne. Spomnite se, skoraj šest mesecev je trajalo, da je tedanji direktor Veselinovič posredoval finančno dokumentacijo. To je osnova javnega financiranja. V nadaljevanju je evidentno kršil tudi določila zakona o STA. Spomnite se, koliko je bilo polemik glede fotografskega servisa. V določilih o izvajanju javne službe je jasno opredeljeno, da so fotografije del javne službe in kot del tega brezplačne. Ne glede na zakon Veselinovič tega ni želel opravljati,” je poudaril Urbanija.

Čeprav PKP 7 pravi, da je država dolžna financirati STA za izvajanje javne službe, je Urbanija odgovoril, da je podobno vprašanje naslovil na računsko sodišče. “Moje vprašanje je bilo, če STA ne izvaja javne službe, sem jo torej jaz dolžen financirati? Evidentno je, da se javna služba ni izvajala. V trenutku, ko je prišel nov direktor, je jasno povedal, da je ta zakon, kot ga je napisala tedanja ministrica Majda Širca, katastrofalen … Ena izmed glavnih polemik problema je bil fotografski servis. Nov direktor je v enem tednu videl, da je zakon tak, kot je in se ga ne da izigravati,” je med drugim dejal.

Uroš Urbanija in Marko Milosavljević
Uroš Kokol/N1

Milosavljević je na drugi stran dejal, da smo se v Sloveniji iz zgodbe o STA predvsem naučili to, da aktualna vlada išče vse možne načine, da kaznuje tiste medije in novinarje, ki niso po njeni volji, ter da to velja za STA, določena uredništva in zaposlene na RTV Slovenija. “To seveda velja za mnoge medije, ki se vedno znova znajdejo na tnalu takšnih ali drugačnih izjav, tvitov. Ne vem, ali obstaja kakšen medij, z izjemo tistih, ki so v lasti vladnih strank, ki ne bi bil tako ali drugače zelo vulgarno, agresivno obtožen najrazličnejših zarot ali nekega ozadja. “To je nekaj, česar v tem prostoru ne pomnimo. To se nikoli ni zgodilo v minulih tridesetih letih,” je povedal. Dodal je, da so stvari v tem smislu ušle izpod nadzora, stran od sprejemljivega evropskega diskurza in da je to nekaj, na kar se je treba enostavno navaditi.

“Politiki se morajo navaditi, da sprejmejo medije in novinarstvo kot kritično vejo oziroma panogo, ki ima svojo avtonomijo, odgovornost in hkrati vlogo v družbi … Na splošno pa so zelo pozitivni in pomembni za demokracijo. Če želimo imeti demokracijo, potem moramo imeti neodvisne kritične medije (neodvisno STA, RTV Slovenija), z najrazličnejšimi pogledi, ne pa z nekim monolitskim strankarskim pogledom,” je pojasnil.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko pogledate na vrhu prispevka. V njej tudi o vladnem profilu na Twitterju in očitkih, da je zlorabljen za strankarske namene.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Podkast: oddajo lahko tudi poslušate

Komentari

Vaš komentar