Medved: Zaslišanja potrjujejo, da za kadrovanjem v policiji stoji politika

Slovenija 08. Dec. 202109:07 > 17:013 komentarji
Delite:
Rudi Medved (LMŠ)
Foto: Matija Sušnik/DZ

Na preiskovalni komisiji DZ o ugotavljanju morebitnega političnega vmešavanja v delo policije sta danes svoja stališča predstavljala generalni direktor policije Anton Olaj in nekdanja direktorica Tatjana Bobnar. Komisija ugotavlja morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov.

Nedavno je DZ časovni okvir preiskave razširil do 23. novembra letos, predvsem ob povečani policijski represiji v zadnjih mesecih, je takrat povedal predsednik komisije Rudi Medved (LMŠ). Medvedove besede so zadevale zlasti uporabo prisilnih sredstev policije zoper protestnike. Največ pozornosti javnosti je poželo dogajanje na protestu 5. oktobra, ko so policisti precej izdatno uporabili tudi vodni top in solzivec.

Po ugotovitvah nadzora, ki ga je opravilo pet članov komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), so bili v dveh operativnih centrih policije v času protesta notranji minister Aleš Hojs, njegov državni sekretar Franc Kangler, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič in generalni direktor policije Anton Olaj. Petčlanska strokovna komisija, ki jo je po shodu imenoval Olaj, je ugotovila, da so policisti prisilna sredstva uporabili strokovno in zakonito.

Olaj o “dobrih razmerah v slovenski policiji”

“Razmere v slovenski policiji so zelo dobre,” je na zaslišanju povedal Olaj. To po njegovem izkazujejo tudi meritve mnenja znotraj policije, ki jih je Policijska akademija izvedla pred sprejetjem zakona o organiziranosti in delu policije, vprašanja pa so enaka od leta 2013. “Zelo sem vesel, da je tako,” je še dejal. Dobro razpoloženje po njegovem pomeni, da so z vodenjem tako velikega kolektiva na dobri poti.

Očitke Medveda, povezane s tem, da na neustrezne razmere v policiji opozarjajo v obeh policijskih sindikatih, je Olaj zavrnil. Policija po njegovem dela odlično, “še vedno smo varna država”. Olaj je prav tako zavrnil očitke v povezavi s padcem javne podpore policiji – nižjo podporo javnosti je med drugim pripisal pandemični utrujenosti prebivalstva, padec podpore pa po njegovem ni posledica uporabe represivnih sredstev policije. “Verjamem, da med ljudmi vlada globoko zaupanje policiji,” je povedal in policijo opisal kot eno pozitivnih sil, ki zagotavlja varnost.

#related-news_0

Olaj je prav tako odgovarjal na vprašanje o nadzoru predsednikov obeh policijskih sindikatov – Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in Sindikata policistov Slovenije (SPS), ki sta po opravljenem nadzoru prejela opozorila pred odpovedjo. Med drugim je dejal, da je večkrat pozval k umirjeni retoriki in da policija ni dolžna trpeti povzročanja moralne škode. Zavrnil je očitek, da bi na odločitev za nadzor vplival državni sekretar. Olaj, ki je povedal, da je sindikalno delo toleriral oziroma podpira delovanje sindikatov, je prav tako dejal, da je večkrat pozval k umirjenemu komuniciranju med vodstvom policije in sindikati. “Vsakič, ko ocenim, da je integriteta policistov ogrožena, se odzovem,” je med drugim povedal.

Pogovor na preiskovalni komisiji se je vrtel tudi o zakonu o organizaciji in delu v policiji ter imenovanju načelnikov policijskih postaj. “Zakon je sprejel zakonodajalec, bil je v javni obravnavi,” je povedal Olaj. Posledica zakona je med drugim, da so dosedanji komandirji policijskih postaj po nazivu postali v. d. načelnikov. Kot je opisal Olaj, je zdaj kriterije izbirnega postopa za načelnike poslal pristojnemu ministru, njihovo imenovanje pa bo sledilo v prihodnje. “Prizadevam si za maksimalno objektivnost,” je dodal. Strah v. d. načelnikov, da bodo izgubili službe, je neutemeljen, je dejal Olaj.

Po Olajevih besedah tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ohranja svojo avtonomnost kot prej, prepričan pa je, da delajo dobro, in da jih aktualna direktorica Petra Grah Lazar vodi dobro, da se “pozna njena akademska širina”.

Očitki o vplivu na druge institucije

Predsedujoči komisiji DZ Medved je Olaja pozval k pojasnilom glede domnevnega vpletanja v delo tožilstva po akciji kulturnikov, ki so pred stavbo ministrstva za kulturo lani jeseni postavili inštalacijo miz in stolov, poškropljenih z rdečo barvo. “Policija je ocenila, da gre za sum kaznivega dejanja in je podala ovadbo,” je takratno ukrepanje policije opisal Olaj. Tožilstvo je zadevo zavrglo, do te odločitve pa je bil Olaj, spomnimo, kritičen. Za tem je od ministrstva od pravosodja zahteval “ustrezne rešitve”. Da je tožilstvo zavrglo primer, je v njegovih očeh pomenilo “zaušnico trudu policistov”.

Medved je Olaju med drugim očital, da je maja letos podprl ravnanje vlade v primeru evropskih delegiranih tožilcev. “Spoštujem vaše mnenje, a to je vaše mnenje. Pravice do svobode izražanja si ne pustim odvzeti,” je Olaj povedal v svoj zagovor in dodal, da po njegovem s podajanjem mnenja ni prekoračil svojih pristojnosti. Sodelovanje s tožilstvom in ministrstvom za pravosodje je ocenil kot zelo dobro.

Olaj je v DZ odgovarjal tudi na nekatere dileme, povezane s kadrovanjem v policiji, predvsem glede zamenjave Boštjana Glaviča, ki je do nedavnega vodil Policijsko upravo (PU) Ljubljana. Poziv, da vodstvo PU Ljubljana ne dela dobro in da je treba ukrepati, je po septembrskem sredinem protivladnem protestu prišel od premierja Janeza Janša, čemur je sledila Glavičeva menjava. “Sprejemamo odločitve, ki so najboljše za sistem,” je dejal Olaj in dodal, da Glaviča nihče ni odslavljal – za premestitev je zaprosil sam – in da za položaj direktorja PU Ljubljana ni nobene gneče. Delo je, kot je opisal, je zelo zahtevno.

Protest
Foto : Matej Pušnik/BOBO

Vprašanja o domnevno spornem kadrovanju je Olaju zastavila tudi poslanka Levice Nataša Sukič. Kot je povedala, je bilo več strokovnjakov, med njimi nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, “umaknjenih” ali na predavateljska mesta v Tacen ali v delovne skupine. Olaj je zavrnil očitke, da bi bili ti uslužbenci policije degradirani, in se jim je zahvalil, da dobro opravljajo svoje delo.

Dejal je, da v času njegovega mandata “nihče ni bil odstranjen s položaja” in so vse premestitve skladne s predpisi, da pa je njegova naloga upravljanje s kadrovskimi resursi in da zasleduje večjo učinkovitost dela, če se da, pa upošteva tudi želje posameznikov.

Olaj se je med drugim zagovarjal zaradi seznama 30 policistov, ki ga je zahteval po junijskih protivladnih protestih, na katerih je policija odstranila pripadnike t. i. rumenih jopičev. Kot je povedal, je seznam policistov zahteval zaradi manka vizualnega gradiva in z namenom ugotavljanja odgovornosti, iskali so morebitne napake v delu policije. Kar so ugotovili, je to, da velik del policistov, ki so na protestu zagotavljali javni red in mir, ni imelo prižganih kamer. Zoper nikogar s seznama po Olajevih besedah niso ukrepali.

Anton Olaj
Foto : Matija Sušnik/DZ

Razprava na preiskovalni komisiji DZ je pričakovano tekla tudi o dogajanju na protivladnem protestu 5. oktobra, ko so policisti po mnenju številnih za obvladovanje protestnikov uporabili prekomerno silo. Olaj je spomnil, da je shod potekal v času poostrenih varnostnih razmer, in ponovil ugotovitve strokovne komisije, da je bila sila uporabljena sorazmerno. Poškodovan ni bil nihče razen policistov, je poudaril. Še vedno pa poteka preiskava, zakaj so plinski naboji leteli tudi po praznih trgih v centru prestolnice in parku Tivoli.

Bobnar o tem, ko na vrata policije potrka politika

Nekdanja generalna direktorica policije Bobnar, ki je v slovenski policiji zaposlena slabih 29 let, je poudarila, da si je pri svojem delu prizadevala za transparentno delovanje policije. Glede globalnega indeksa varnosti in dobri uvrščenosti Slovenije, na katera se je pred njo na preiskovalni komisiji DZ skliceval Olaj, je povedala, da so rezultati indeksa iz leta 2018 oziroma 2019, torej iz obdobja, preden je Olaj prevzel vodenje policije.

Tatjana Bobnar
Foto : BOBO

“Uspeh policije je vedno uspeh vseh, od prvega policista do zadnjega,” je izpostavila. Policijo so po njenih besedah razvili v demokratičen in odprt sistem. Kot je opisala, jo žalosti, ko vidi, kaj se dogaja. Žalosti jo, da pada zaupanje v policijo in kaznovanje ljudi na podlagi protiustavnih odlokov. Načelo sorazmernosti, denimo, je bilo po njenem v času pandemije kršeno, ko so ljudi kaznovali, ker so na ulici jedli rogljiček, pa mariborske dijake za to, ker so se udeležili (mirnega) shoda.

“Če politika potrka na vrata generalnega direktorja policije, mora tam tudi ostati,” je komentirala Bobnar. Kajti če ne, tako Bobnar, se izgubita transparentnost in zaupanje ljudi. “Zaupanje ljudi v delo policije pa je najbolj pomembno pogonsko gorivo dela policije,” je menila.  V času njenega vodenja policije politika na predkazenske postopke ni vplivala, je zatrdila.

“Seveda je pomembno, kdo je tisti, ki vodi policijo, kakšne vrednote zagovarja, na kakšen način vodi policijo,” je povedala Bobnar. Prav tako je spregovorila o svojem sodelovanju s sindikati. Žalosti jo, da je dialog zdaj na takem nivoju. Po njenih besedah je bilo sodelovanje njenega vodstva vzor tako za Balkan kot Zahodno Evropo, kolektivna pogodba pa je bila ocenjena kot ena najboljših za policiste. “Sindikata nista vodila policije, sta pa pripomogla k izboljšanju materialnega položaja policistov,” je opisala in dodala, “skupaj smo gradili to hišo zaupanja, ki se ji reče slovenska policija.”

Žalosti jo tudi, da pada zaupanje v policijo zaradi sprememb zakonodaje, ki jih sama ocenjuje kot škodljive, pa tudi “kaznovanje ljudi na podlagi protiustavnih odlokov” in način, “da se poskuša ustrahovati ljudi s policijo”.

Spregovorila je tudi o protivladnih protestih, ki so se v Ljubljani zgodili 5. oktobra. S posnetkov je po njenih besedah razvidno, da se vidi uporaba policijske sile, ne pa kršitev. “To je situacija, ki nas mora zelo skrbeti,” je komentirala.

Bobnar: Diskreditiranje in šikaniranje se je začelo po nadzoru Knovsa

Bobnar je spregovorila tudi o spornih spremembah zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki je iz položajev razrešil policijske direktorje. Po navedbah notranjega ministra Hojsa naj bi te zakonske spremembe temeljile na njenem dopisu, a Bobnar trdi, da so ta dopis pripravili med pogajanjem s policijskima sindikatoma o kariernem sistemu v policiji. A so takrat v predlog vnesli zahtevo, da se z nadzorom od spodaj in od zgoraj prepreči vpliv politike ali sindikata na vodilne kadre v policiji. “Vodstvo policije ni nikoli zagovarjalo sporne odločitve,” je povedala.

Poudarila je, da svoje razrešitve ni nikoli problematizirala, predaja nasledniku Antonu Travnerju je po njeni oceni potekala korektno. Pojasnila je, da kmalu ni bila več zaželena na istem hodniku na Litostrojski, zato so jo sprva odstranili na drug hodnik, nato pa v Tacen. “Sprašujem se, kaj sledi naprej,” je dodala. “Ko sem ga ob primopredaji vprašala, kako da je sprejel to delovno mesto, ki je izziv, še posebej v začetku epidemije, mi je povedal, da je dobil na Gregorčičevi – kaj in koga je mislil, ne vem – dva pogoja za imenovanje na to delovno mesto. To sta zamenjava direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP) in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU),” je opisala.

Predrag Baković (SD) in Tomaž Lisec (SDS)
Foto : Matija Sušnik/DZ

Nadaljevala je, da je bila kmalu zatem, septembra 2020, skupaj z nekdanjim direktorjem uprave kriminalistične policije Boštjanom Lindavom, nekdanjo vodjo službe za odnose z javnostjo Vesno Drole in dvema kriminalistoma iz NPU obveščena, da jo je takratni v. d. direktorja policije Andrej Jurič imenoval oziroma predlagal v delovno skupino za preprečevanje ilegalnih migracij. Pri tem se ji je, kot je dejala, zdelo zanimivo, da ni bilo v tem predlogu nobenega strokovnjaka z uprave uniformirane policije, ki v bistvu pokriva ilegalne migracije. “Seveda smo to vsi razumeli kot kaznovanje, kot specialno in generalno prevencijo, kaj se zgodi s tistimi, ki so neposlušni,” je povedala Bobnar. Pri tem je obžalovala, da so bili nekateri kriminalisti, po njenih besedah vrhunski na svojem področju, javno diskreditirani s strani politike in jih nihče v sistemu ni zaščitil.

Bobnar sicer ocenjuje, da se je diskreditacija in šikaniranje nad njo očitno začelo po nadzoru pooblaščene skupine komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na Generalni policijski upravi v februarju 2020, ko so zahtevali podatke oz. seznam kriminalistov, ki naj bi vpogledovali v osebne podatke politikov in določene zadeve, kjer se niso izvajali prikriti preiskovalni ukrepi. Takrat je Bobnar zavrnila zahtevo poslancev za vpogled v te podatke. Zaradi tega jo je Mahnič, takratni poslanec SDS, diskreditiral na Twitterju, na sestanku pa naj bi ji tudi grozil. Tožilstvo je ovadbo zavrnilo, a je v obrazložitvi pritrdilo stališču Bobnar, da Knovs ni imel pravice do vpogleda v te podatke.

Bobnar je na čelo policije kot prvo žensko imenovala vlada Marjana Šarca decembra 2018, vlada Janeza Janše pa jo je zamenjala na svoji ustanovni seji marca 2020. Nekdanja generalna direktorica, ki se je v času opravljanja funkcije jasno zoperstavila političnim pritiskom in zatrdila, da “policija ni in ne bo podaljšana roka politike”, je danes uradno zaposlena v vodstvu policije, sicer pa naj bi bila ena tistih kadrov, ki so jih “umaknili” v Tacen.

Medved: Zaslišanja potrjujejo, da za kadrovanjem v policiji stoji politika

Predsednik komisije Medved je ocenil, da zaslišanja prič potrjujejo, da za kadrovanjem v policiji stoji politika. Vpliv na delovanje in razmišljanje vodstva policije bi po njegovi oceni težko bil bolj evidenten.

Po njegovih besedah zaslišanja kažejo, da “vodstvo slovenske policije poskuša na vsak način ustvariti vtis, kako so razmere znotraj celotnega sistema policije domala idealne”.  A kot je poudaril, sta predstavnika obeh policijskih sindikatov, ki skupaj združujeta skoraj 8000 zaposlenih v slovenski policiji, podala drugačno mnenje. Ko pa sta povedala, da je stanje v policiji apatično, da so razmere v sistemu najslabše od osamosvojitve Slovenije, pa jima je po Medvedovih besedah generalni direktor policije izrekel opomin oziroma opozorilo pred prekinitvijo delovnega razmerja.

Olajeva trditev, da v času svojega mandata ni nikogar v policiji razrešil s položaja, po Medvedovi oceni drži zgolj zato, ker ljudje prostovoljno odhajajo sami. Prepričan je, da to potrjujeta tudi odhoda nekdanjega generalnega direktorja Policijske uprave Ljubljana Boštjana Glaviča in nekdanjega vodje operativnega štaba Nermina Isića.

Zaslišanje je po njegovih besedah pokazalo tudi, da Olaj ne ve, kaj trenutno v policiji počnejo nekdanji šefi posameznih enot, “ki jih je politika strpala v famozni delovni skupini za migracije in za zaostanke”. Olaj je dejal, da so omenjeni posamezniki navdušeni, ker v teh delovnih mestih vidijo nove izzive. Resnica je, kot je pojasnil Medved, drugačna, kar je na današnjem zaslišanju potrdila tudi Bobnar. Nihče, razen deloma nekdanjega šefa NPU Darka Muženiča namreč ne predava na policijski akademiji. “So pa v Tacnu, kjer so te posebne sobe za razmislek tistih bivših šefov policije, ki niso povšeči vladajoči politiki,” ugotavlja Medved.

Da generalni direktor policije kljub svojemu zatrjevanju pri delu ni avtonomen pa po njegovih besedah kaže tudi primer protesta na Trgu republike, na katerem so protestniki zažigali kartonaste stole. Tudi siceršnje delo policije na protestih po Medvedovi oceni kaže na to, da vodstvo slovenske policije ravna v skladu s “slovensko vladajočo politiko pod vodstvom stranke SDS”.

Komentari

Vaš komentar