Nekatere škodljive snovi ostanejo v tleh dalj časa, rastline pa jih vsrkavajo. Zato je dobro pri pripravi vrtov, če so bili pod vodo, sploh pa na območju lanskih poplav, upoštevati nasvete strokovnjakov.
Pomlad je tudi letos pohitela in mnogi so v teh dneh že začeli pripravo svojih vrtov in vzgojo sadik. Pri tem pa velja biti previden, če je bil vaš vrt pod vodo, sploh pa v krajih, ki so lani prizadele poplave, svetujejo strokovnjaki.
Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je za kmetovalce in vrtičkarje lani pripravil brošuro z nasveti za remediacijo (obnovo) in sanacijo poplavljenih tal.
Poplave so ponekod lahko odnesle zgornjo plast rodovitne zemlje, tako je v tleh manj rastlinskih hranil, ponekod – posebej v Mežiški dolini – pa so tla (še bolj) onesnažena s težkimi kovinami.
“Dlje časa poplavljena tla lahko doživijo tako imenovani popoplavni sindrom, podoben sindromu prahe. Poplavljena tla so lahko prizadeta zaradi zmanjšanja prisotnosti gliv, ki sicer živijo v simbiozi z rastlinami,” pišejo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije.
Kaj lahko storimo? “Tistim, ki jim je vrtove poplavila zgolj podtalnica ali razmeroma čista voda iz potokov, svetujem, naj letos dodajo dvakrat več komposta kot sicer, to je 15 do 20 litrov na kvadratni meter,” pravi specialistka za zelenjadarstvo in poljedelstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru Miša Pušenjak.
Pred tem je treba odstraniti vse naplavine in vejevje, kar je večina storila že kmalu po poplavah. “Kompost nase veže snovi, ki jih v zemlji ne bi smelo biti,” pravi Pušenjak.
Tisti, ki sta jim vrtove poplavila onesnažena voda in mulj, pa morajo biti previdnejši, opozarja Pušenjak.
To velja za območja, kjer so poplave raznesle s težkimi kovinami onesnaženo zemljino, in tam, kjer je bila voda onesnažena od kurilnega olja ali podobnih nevarnih snovi.
Hitrost razgradnje naftnih derivatov je odvisna od aktivnosti mikroorganizmov v tleh, na kar vplivajo kisik, temperatura in hranila v tleh. Ravno tako naftne derivate uspešno zmanjšujejo deževniki, ki lahko že v letu dni pomembno zmanjšajo njihovo količino v tleh, piše v brošuri KIS.
Na onesnaženih tleh brez korenja in solate
“Žal lahko letos in še kakšno leto varno gojijo zgolj plodovke, na primer fižol, paradižnik in papriko, ne pa tudi korenovk in listavk, kar so korenje in solate,” pravi Pušenjak o vrtnarjenju na onesnaženih območjih.
Dodaja, da če že, izberite solate, ki zrastejo hitro v nekaj tednih, kakršna je berivka. Take vrste imajo manj časa, da bi vsrkale tudi morebitno škodljive snovi.
Kljub hitri rasti pa Pušenjak ne priporoča rukole in špinače, saj iz tal bolj vsrkavata snovi, tudi škodljive.
Zemljo je mogoče očistiti tudi tako, da posejete belo gorjušico, ki nase veže težke kovine. “Ta hitro zraste, nato jo izpulite (ne pokosite) in zavrzite. V mešane odpadke, ne med kompost,” opozarja Pušenjak. Kot čistilni rastlini za tla sta znani tudi konoplja in ajda.
“Žal imajo nekatere težke kovine večdesetletno razpolovno dobo, zato jih ni mogoče preprosto odstraniti iz tal,” pojasnjuje Pušenjak.
“Lahko pa z dodajanjem agrozeolita ali biooglja ob pripravi prsti pospešimo proces, pri katerem postanejo (nevarne) snovi nedostopne za rastline in jih te ne vsrkavajo,” dodaja in svetuje, da so najvarnejša možnost na območjih, ki so bila zelo onesnažena, visoke grede.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje