Štrukelj z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljen. Nekdanji ustavni sodnik: "Veličastna odločitev"

"Zadovoljni smo, da je sodišče prisluhnilo našim argumentom ter s tem omogočilo državljanom in državljankam, da se opredelijo o prihodnosti države in o tem, kam želimo peljati naš razvoj," je za N1 komentiral predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Štrukelj. "Interventni zakon namreč nedvomno vsebuje nekatere elemente, ki posegajo v socialno državo," je opozoril in ob tem poudaril, da se Slovenija po Ginnijevem indeksu dohodkovne enakosti uvršča v sam svetovni vrh, k čemur je po njegovi oceni "zagotovo prispevala prav socialna država".

"Ta zakon socialno državo načenja na dveh ključnih točkah – pri pokojninskem sistemu in zdravstvenem zavarovanju. To bi bil lahko začetek njenega konca. Ljudje naj se odločijo, ali želijo iti v to smer."

"Upravičeno smo tudi opozarjali, da ta zakon nosi izboljšave in olajšave predvsem najbogatejši skupini državljank in državljanov, kar je ponovno element diferenciranja prebivalstva v tej državi. Slovenija velja za eno najbolj egalitarnih držav in mi smo prepričani, da mora takšna tudi ostati," je še dejal Štrukelj.

Zbiranje potrebnih vsaj 40.000 podpisov za razpis referenduma se bo predvidoma začelo 1. septembra. "Že takoj pozivam državljanke in državljane, zlasti tiste, ki so prispevali že ob prvem koraku 47.200 in nekaj podpisov, da podpišejo zahtevo za izvedbo referenduma," je Štrukelj še dejal za STA.

Svoboda: "Veliki NE vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca"

Odzvali so se že tudi v stranki Gibanje Svoboda, kjer so pozdravili odločitev ustavnega sodišča, ki da je "prepoznalo, da je referendum tako pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z 'zakonodajno zvijačo'." "S tem je ustavno sodišče povedalo, da je treba izjeme, kadar referendum ni dopusten, razlagati v duhu namena, s katerim so bile izjeme določene. Drugače bi s takšnimi zvijačami ustavno pravico do referenduma izvotlili oziroma izničili," so še zapisali. Po njihovem gre za "veliki NE vladajoči koaliciji in stranki Resni.ca".

"Če vladna koalicija ni pustila soodločanja ljudi, pa je to storilo ustavno sodišče. Ta koalicija je želela ljudem vzeti moč, ustavno sodišče jo je ljudem vrnilo," so še navedli.

Vodja poslanske skupine SDS: "Od danes je dovoljeno vse"

Na Facebooku je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v odzivu zapisala: "Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse." Ob tem je spomnila, kaj vse naj bi interventni zakon ljudem prinesel, med drugim nižji 5-odstotni DDV na osnovna živila, enotno davčno stopnjo, nižje prispevke za polne s.p., ... "Zdaj pa da vidimo koliko državljanom je proti zakonu," je zapisala.

SD pričakuje prevzem politične odgovornosti

V SD so poudarili, da je sporočilo, ki ga je ustavno sodišče poslalo, jasno: da je državni zbor s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma.

"Ko je koalicijska večina pod krinko interventnega zakona združila nepovezane in trajne sistemske posege v zdravstvo, pokojninski sistem, trg dela, davke in socialne prispevke, nato pa skušala z davčnimi določbami preprečiti referendum o celotnem zakonu, ni šlo zgolj za slabo zakonodajno prakso. Šlo je za zlorabo zakonodajnega postopka in nedopusten poseg v pravico ljudi do neposrednega odločanja,« so opozorili.

Dodali so, da pričakujejo prevzem politične odgovornosti. "Tisti, ki so bili pripravljeni zaradi politične koristi ogroziti uresničevanje ustavne pravice, se ne morejo danes pretvarjati, da je šlo le za različno pravno razlago. Šlo je za zavestno odločitev koalicijske večine, ki je bila v nasprotju s temeljnimi načeli demokratičnega odločanja."

Ustavno sodišče razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti referenduma

Ustavno sodišče je v danes sporočeni odločitvi s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep DZ o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Pobudo za referendum so s 47.223 podpisi ob podpori civilne družbe v DZ vložili sindikati. DZ je nato sklenil, da zakonodajni referendum o tem zakonu ni mogoč. Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.