Ustavno sodišče dopustilo referendum o interventnem zakonu, sklep DZ o nedopustnosti razveljavljen

Državni zbor je sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije sprejel po tem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v državni zbor vložili pobudo za zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volilcev.

V koaliciji so tedaj navajali, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov. Sindikati so se nato obrnili na ustavno sodišče in poudarili, da sklep državnega zbora krši ustavno pravico do referenduma.

"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," so poudarili sindikati.

Ustavno sodišče je sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu sedaj razveljavilo. Odločitev je ustavno sodišče sprejelo s sedmimi glasovi za in enim proti. Proti je glasoval sodnik Marko Starman, ki je podal odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Katja Šugman Stubbs ter sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič so dali pritrdilna ločena mnenja. Kot smo poročali, je bil Svetlič sodnik poročevalec v omenjeni zadevi.

Ustavno sodišče opozorilo na spornost uporabe omnibus tehnike zakonodajnega odločanja

Kot je v obrazložitvi navedlo ustavno sodišče, je državni zbor s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Ustavni sodniki so ugotovili, katere vsebine interventnega zakona spadajo med izjeme iz druge oziroma četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave in katere ne, ter presodili, da "slednje glede na svoj obseg in pomen niso podredne do bistvene (pretežne) vsebine zakona".

Interventni zakon zato kot celota ni zakon, glede katerega je referendum po ustavi izključen, so sklenili ustavni sodniki. Ustavno sodišče je sklep državnega zbora o nedopustnosti zakonodajnega referenduma zato razveljavilo. Ob tem je opozorilo na spornost uporabe tako imenovane omnibus tehnike zakonodajnega odločanja.

"Ustavno sodišče ponovno opozarja, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena. Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to ne velja absolutno," je zapisalo ustavno sodišče.

Zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma se lahko nadaljuje 1. septembra

Ustavno sodišče je izpostavilo, da je bil zakonodajalec na neustreznost omnibus zakonodajne tehnike z vidika ustavne pravice do referenduma večkrat opozorjen in bi torej lahko pravočasno, pred sprejetjem interventnega zakona, vsebino, ki ne sme biti predmet odločanja na referendumu, ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa v druge predloge zakonov. "Na ta način bi zagotovil spoštovanje ustavne pravice do referenduma po eni strani in izvzetje vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave iz referendumskega odločanja po drugi strani. Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa," je ugotovilo ustavno sodišče.

Navedlo je, da je zakonodajalec v interventni zakon vključil tako vsebine, ki ne morejo biti predmet referendumskega odločanja, kot tudi vsebine, o katerih je referendum dopusten.

"Pri slednjem gre za vsebine, ki po obsegu niso neznatne in nekatere po vsebini pomenijo urejanje pomembnih vprašanj na področjih, ki niso povezana z davčno zakonodajo ali odpravo ugotovljene protiustavnosti," je navedlo ustavno sodišče.

Kot je v obrazložitvi še zapisalo, se zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma o interventnem zakonu lahko nadaljuje 1. septembra. Če bo zbranih 40.000 podpisov volilcev, bo moral državni zbor referendum razpisati.

Zakonska ureditev omogoča le izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona

Ob tem je ustavno sodišče poudarilo, da zakonska ureditev omogoča le izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona, čeprav ta morebiti vsebuje nekatere določbe ali celo samo eno določbo, ki ne more biti predmet referendumskega odločanja.

Izpostavilo je tudi 25. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. "Vprašanje, v kolikšnem obsegu bi bil državni zbor v primeru zavrnitve interventnega zakona na referendumu vezan na omejitev iz 25. člena ZRLI, se v tem postopku ne postavlja in ga ustavno sodišče zato ne presoja," so še dodali ustavni sodniki.