Župan glavnega mesta Zoran Janković je pred lanskimi lokalnimi volitvami kot enega največjih ljubljanskih projektov napovedal sežigalnico odpadkov. V igri so tri lokacije – v Mostah pri toplarni, na Letališki cesti in ob centru za ravnanje z odpadki RCERO na Barju. Župan "osebno podpira" zadnjo. Postopki za pripravo gradnje sežigalnice tečejo tudi v Mariboru.
Ljubljanski župan Zoran Janković je še pred lansko ponovno zmago na lokalnih volitvah napovedal, da bo v Ljubljani stala sežigalnica odpadkov. Prepričan je, da jo glavno mesto potrebuje, saj trenutno ljubljanska VO-KA Snaga odpadke vozi na sežig v Anhovo in v tujino, račun za to pa znese okrog 20 milijonov evrov letno. Sežigalnica bi te iste odpadke uporabljala kot gorivo za daljinsko ogrevanje stanovanj. Tako bi nadomestili premog in plin ter znižali ceno ogrevanja, je napovedal župan.
V skladu z zakonom o varstvu okolja je energijska izraba komunalnih odpadkov v Sloveniji obvezna državna gospodarska javna služba. To pomeni, da mora država razpisati koncesije, občine pa se nato prijavijo na razpis. Uredbo, ki je podlaga za razpis, je tik pred odhodom lani maja sprejela vlada Janeza Janše, ostro proti pa so bili v zdravniški zbornici, kjer so opozorili, da uredba zapostavlja zdravstveni in okoljski vidik sežiganja odpadkov. Na državni strani so, nasprotno, zatrdili, da nekateri pogoji za gradnjo in obratovanje sežigalnic, tudi mejne vrednosti potencialno škodljivih izpustov, niso zapisani v tej uredbi, ampak jih že določa druga zakonodaja.
Na razpisu bodo podeljene državne koncesije za sežig odpadkov za 30 let. S pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so nam sporočili, da bodo ponovno preverili nekatere rešitve iz sprejete uredbe in pripravili novelacijo. Glede na potrebne postopke – javno obravnavo in medresorsko usklajevanje – ne pričakujejo, da bi bil razpis objavljen pred koncem marca 2024.
Med občinami, ki so izrazile zanimanje za pridobitev koncesije za sežig, so bile Ljubljana, Maribor, Kočevje in Celje. V Celju sežigalnica že stoji, povečali bi njeno kapaciteto. Kočevski župan Vladimir Prebilič je od projekta odstopil, v Mariboru in Ljubljani pa se postopki nadaljujejo.
V Ljubljani tri lokacije
V Ljubljani so napovedali, da se bodo na razpis prijavili, projekt sežigalnice je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu svetniških skupin Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda. Ni pa še odločeno, kje bo sežigalnica stala.
Mestna občina Ljubljana (Mol) je z ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) in MOPE sklenila dogovor o načrtovanju ureditev za sežig komunalnih odpadkov kot prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena, po katerem mora Mol izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V postopku priprave OPPN se bo izvedlo vrednotenje in primerjava treh lokacij: ob toplarni na Zaloški cesti, ob Letališki cesti in ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) na Cesti dveh cesarjev na Barju, ter izbor najprimernejše lokacije.
V primeru izbora lokacije na Barju, ki še ni določena v občinskem prostorskem načrtu (OPN), bo treba spremeniti in dopolniti tudi tega.
Trenutno pripravljajo strokovne podlage za potrebe vrednotenja in primerjave variant.
“Z obema ministrstvoma smo podpisali sporazum o preverbi te tretje lokacije, čakamo meteorološko in geološko mnenje,” je o tem povedal župan Zoran Janković. “Dejstvo je, da osebno podpiram lokacijo na Barju, ker se mi zdi po vseh kriterijih v primerjavi z Letališko in Toplarniško mnogo bolj prijazna do celotnega mesta. Treba je vedeti, da imamo tam v neposredni bližini stanovalce na obeh lokacijah, tu (na Barju, op. p.) jih praktično ni. Lahko rečem, da sem med bližjimi stanovalci,” je dejal župan. Njegovo izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Mariborska sežigalnica
V Mariboru pripravljajo ObčinskI podrobnI prostorskI načrt (OPPN) za prostorsko ureditev skupnega pomena, “center krožnega gospodarjenja Maribor-1 na Taboru – KROG Mb s centrom za zbiranje in sortiranje odpadkov ter termično obdelavo – sežigalnico.” Iz urada mariborskega župana Saše Arsenovića so nam sporočili, da so trenutno v fazi pridobivanja smernic in odločitve MNVP o potrebnosti izdelave celovite presoje vplivov načrtovane ureditve na okolje (CPVO). Pridobljena odločba o CPVO bo naložila izdelavo okoljskega poročila zaradi vpliva načrtovane gradnje na podzemne vode. Po izdelavi okoljskega poročila bo izdelan dopolnjen osnutek OPPN. Po pridobitvi soglasja na okoljsko poročilo in dopolnjen osnutek OPPN s strani ministrstva bo OPPN javno razgrnjen.
Predvideva se, da bo kapaciteta sežigalnice 60.000 ton odpadkov na leto.
Več ali manj onesnaženja?
Medtem ko skupina zdravnikov in nekatere okoljske organizacije opozarjajo na to, da Ljubljana zaradi svoje kotlinske lege sploh ni primerna za sežiganje odpadkov, ne glede na to, kje v mestu bi sežigalnica stala, je mnenje župana drugačno.
Večkrat poudarja primer dunajske sežigalnice, ki stoji v centru mesta in v bližini bolnišnice. Toda medtem ko na Dunaju po navadi piha, je Ljubljanska kotlina pogosto neprevetrena. Še posebej pozimi je zrak že zdaj zelo onesnažen, potem pa se bodo – skrbi nekatere – prašnim delcem pridružili še strupeni dimni plini, ki nastajajo pri sežigu.
“Ko govorimo o onesnaženju s trdnimi delci, tu (na Barju) ne bomo potrebovali tovornjakov, ker bi odpadki potovali po tekočem traku iz RCERA v sežigalnico,” je poudaril Janković. Večkrat je povedal tudi, da bodo zgradili dimnik, ki bo tako visok, kolikor bo treba, da izpusti škodljivih učinkov ne bodo imeli. “Naši izpusti bodo pod tistimi, ki jih je predpisala Evropska komisija (t. i. standardi BAT). Medtem ko je v teh predpisih določeno, od koliko do koliko so lahko vrednosti izpustov, bomo v Ljubljani, ko bo projekt pripravljen, mestnemu svetu predlagali sklep, da bodo za ljubljansko sežigalnico določene vrednosti izpustov pod spodnjimi mejnimi vrednostmi, ki jih določa evropska zakonodaja,” je poudaril župan.
Izpostavlja tudi primer Celja, kjer se prebivalci že 15 let grejejo na odpadke. “V zadnji energetski krizi se je izkazalo, da so z gradnjo sežigalnice v Celju zadeli v polno, saj so odpadki energent, ki ni odvisen od turbulenc na energetskem trgu. Tudi cene ogrevanja so zato v Celju med najnižjimi v Sloveniji, hkrati je odpadkov na deponiji manj. Tudi ne belijo si glave s tem, kam s komunalnim blatom, saj ga skurijo,” je povedal Janković.
Ljubljanska sežigalnica bi bila veliko večja od celjske. V Celju zdaj porabijo 30 tisoč ton odpadkov letno, kapaciteto želijo povečati na 40 tisoč ton. V Ljubljani pa bi po županovih besedah letno skurili 150 tisoč ton odpadkov iz mesta in okoliških občin, tudi 6.000 ton komunalnega blata iz čistilne naprave. Za primerjavo, v anhovski cementarni Salonit letno za sosežig porabijo nekaj več kot 100 tisoč ton goriva iz odpadkov.
Trenutno v RCERO – ki ne skrbi le za smeti iz Ljubljane, ampak iz 58 občin – na leto pošljejo v sežig v tujino in Salonit nekaj več kot 100.000 ton odpadkov. Cena termične obdelave je okrog 190 evrov na tono.
“Absolutno zagovarjam sežigalnico. Trdim, da bo zrak čistejši, ker bomo popolnoma ukinili premog,” poudarja Janković. “Da ne govorim, da premog vozi ladja iz Indonezije,” dodaja. “Vse, ki so tako proti sežigalnici, pozivam in izzivam, naj povejo rešitev, kaj naj delamo z njihovimi smetmi, ki jih oni sami ustvarjajo. Teh je 550 kilogramov na prebivalca na leto. Je to, da jih vozimo po celi Evropi v sežiganje, za okolje primerno? To je zlagana morala,” je prepričan.
Takoj po volilni zmagi lani jeseni smo Jankovića vprašali, ali bi bil pripravljen o tej temi meščane povprašati na referendumu. Janković je odgovoril, da je ves čas kampanje predstavljal in zagovarjal projekt sežigalnice, da je transparenten in nič ne skriva ter da je zanj “to referendum”. Sicer pa da lahko referendum razpišejo opozicija ali meščani.
Prebivalec Slovenije je lani v povprečju pridelal skoraj pol tone odpadkov (496 kg). Najmanj (375 kg na prebivalca) jih je nastalo v koroški statistični regiji, največ (549 kg) pa v osrednjeslovenski statistični regiji. Približno dve tretjini odpadkov je bilo zbranih ločeno (steklo, papir, embalaža), 132 kilogramov na prebivalca pa je bilo mešanih komunalnih odpadkov. Mešane odpadke na komunalnih centrih predelajo v “gorivo” in odpeljejo na sežig. Prav tako gre v sežig velik del embalaže, ki je ni mogoče reciklirati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje