Ob rastočem številu novih okužb na eni strani in manku kadra na drugi na enoti intenzivne terapije UKC Ljubljana, kjer zdravijo covidne bolnike, luči na koncu tunela še ne vidijo. Vsak dan sprejemajo nove paciente in so, kot je povedal vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb, prek roba zmogljivosti.
Zaradi relativno hitrega širjenja covida-19 je pritisk na bolnišnice še vedno precejšen. Bolnišnično zdravljenje potrebuje 1.145 covidnih bolnikov, zdravljenje na enotah intenzivne nege pa 286. Najmlajši bolnik na navadnem covidnem oddelku je star deset let, najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, pa 31, je sporočila Vlada RS.
Več o aktualnih podatkih in zdravljenju covidnih bolnikov je v izjavi za medije predstavila predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. O stanju na enotah intenzivne terapije je spregovoril vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb, glavna medicinska sestra UKC Ljubljana Zdenka Mrak pa je podala več informacij o kadru zdravstvene nege.
Razmere v UKC Ljubljana, kar zadeva bolnike, ki še ne potrebujejo intenzivne terapije, je stabilna, je povedala Lejko Zupanc. “Zasedenost postelj je kar velika, nismo pa še na koncu,” je dejala in povedala, da se ustvarja vtis, da se zadeve na navadnih covidnih oddelkih nekoliko umirjajo. Zmanjšuje se delež cepljenih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici.
Lejko Zupanc je spregovorila tudi o pričakovanem peroralnem zdravilu Lagevrio (molnupiravir). Zdravilo bi predpisovali okuženim, ki še ne potrebujejo zdravljenja v bolnišnici, a bi predvidoma lahko imeli težek potek covida-19. S tem zdravilom namreč želijo preprečiti hospitalizacije in težek potek bolezni covida-19. Zdravilo v Sloveniji še nima dovoljenja, za uporabo pa bodo potrebni podpis zdravnika, bolnika, obrazložitev. Kot je povedala, se morajo še dogovoriti, kdo bo zdravilo predpisoval.
Prek roba zmogljivosti
Jereb je medtem opozoril, da je glede na število okužb stanje še vedno kritično. Vsak dan na intenzivno nego sprejmejo med pet in sedem bolnikov. “Nikakor se ne morem strinjati z ocenami, da smo na robu. Z vso odgovornostjo trdim, da smo prek roba zmogljivosti ustrezne, varne in strokovno optimalne obravnave,” je sporočil. Tisti, ki sistem še držijo skupaj, so zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje.
V UKC Ljubljana resda umre nekaj manj bolnikov kot v svetu, a vseeno na njihovem oddelku umre 24 bolnikov od 100 sprejetih. “Brez naše pomoči bi umrli vsi,” je povedal.
Jereb je bil kritičen tudi do covidnih bolnikov, ki so starejši od 50 let in imajo pridružene bolezni, a niso cepljeni proti covidu-19. “To je popolnoma nerazumljivo,” je komentiral. Tisti, ki zavračajo cepljenje, se bojijo stranskih učinkov, pri tem pa pozabljajo na morebitne zaplete pri covidu-19. Prav tako, je spomnil, imajo stranske učinke zdravila, s katerimi zdravijo hospitalizirane bolnike. Bolniki, ki jih zdravijo na intenzivni negi, v povprečju potrebujejo od 15 do 20 različnih zdravil.
Življenje teče dalje, druge bolezni se niso ustavile
Mrak je povedala, da se vsak dan z veliko hitrostjo polnijo kapacitete oziroma postelje, namenjene covidnim pacientom. “Vsak dan pripravljamo, vzpostavljamo nove oddelke za obravnavo covidnih bolnikov,” je opisala stanje in opozorila, da se druge bolezni niso ustavile, življenje namreč teče dalje.
V UKC Ljubljana so doslej prerazporedili 410 izvajalcev zdravstvene nege. Vsak dan se prilagajajo – uvedli so nadurno delo, zaposleni z drugih oddelkov konec tedna pomagajo še na covidnih oddelkih. Ker sami ne zmorejo več, jim je na pomoč priskočilo osebje iz drugih zdravstvenih ustanov. Dobili so 67 izvajalcev zdravstvene nege.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje