V mreži Roka Snežiča tudi denar iz podjetja mariborskega gostinca?

Slovenija 02. Avg. 202106:00 > 09:42
Delite:
Bankovci, denar
Foto: Bor Slana/ Bobo

Državljanki BiH Jeleni Sladojević, ki je osumljena sodelovanja pri pranju denarja, je denar nakazovalo tudi podjetje, ki je povezano z več štajerskimi gostilnami.

Mariborsko podjetje Princeps je po naših informacijah plačalo vsaj 44 tisoč evrov državljanki Bosne in Hercegovine Jeleni Sladojević, ki je osumljena pomoči pri zlorabi položaja. Bila naj bi ena od oseb, prek katerih naj bi pranje denarja organiziral Rok Snežič. Njene naloge v tej mreži naj bi bile deloma podobne nalogam Dijane Đuđić, nesojene posojilodajalke SDS.

V zadnjih letih se je Princeps ukvarjal s proizvodnjo energije, knjigovodstvom in upravljanjem okrepčevalnice v okviru mariborske univerze. V preteklosti pa je podjetje tudi upravljalo restavracije Staro sidro, Ancora in Štajerc, je v svoji magistrski nalogi zapisal eden od direktorjev Princepsa, znan mariborski gostinec in podjetnik Boris Arko.

Zanikajo povezavo s Snežičem

Arko je tudi znanec Roka Snežiča, vendar nam je zatrdil, da se s Snežičem nikoli nista pogovarjala o Princepsu. “Za Jeleno Sladojević pa sploh še nisem slišal,” je dejal Arko.

Drugi direktor Princepsa, Igor Horvat, je potrdil, da Arko s plačili Jeleni Sladojević nima nič. “Pogodbo sem sklenil jaz,” je zatrdil Horvat. Arko je direktor Princepsa postal leta 2014, Horvat pa se mu je v tej funkciji pridružil leta 2016. Konec decembra 2018 se je Arko iz podjetja umaknil, Horvat pa je ostal do februarja letos, ko je šlo podjetje v stečaj. Arko je bil do oktobra 2018 udeležen tudi v lastništvu Princepsa, od takrat je Horvat edini lastnik.

Horvat nam je povedal, da je pogodba z Jeleno Sladojević vsebovala devet postavk o tem, kaj naj bi delala za Princeps. Storitev, ki naj bi jih opravljala, ni želel našteti, saj gre za poslovno skrivnost. Omenil je samo “urejanje potencialnega odpiranja podjetji v BiH”. S to dejavnostjo se ukvarja tudi Rok Snežič (njegov oglas, po Sloveniji jih je več, je na spodnji fotografiji), a Horvat nam je zatrdil, da ga ne pozna.

Rok Snežič oglas
Foto : Žiga Živulovič jr./Bobo

Koliko je Princeps nakazal Jeleni Sladojević in koliko je ona nakazala Princepsu, ni povsem jasno. Stečajni upravitelj Princepsa Miran Hude je pridobil podatke od vključno leta 2018. Po teh podatkih ji je Princeps med januarjem in majem 2018 v desetih transakcijah nakazal skupno 44 tisoč evrov, ona pa Princepsu 25. aprila 2018 sedem tisoč evrov. Podatki so predstavljeni v odgovoru stečajnega upravitelja na prošnjo državnozborske preiskovalne komisije, ki med drugim preiskuje domnevno nezakonito financiranje stranke SDS. Odgovor, ki je objavljen spodaj, smo dobili prek mariborskega okrožnega sodišča.

Princeps Jelena Sladojević
Foto : N1

“Ustvarjala dobiček”

Stečajni upravitelj je zapisal še, da je Horvata prosil, naj mu posreduje dokumentacijo o poslovanju z Jeleno Sladojević. “Ker je posredovanje dokumentacije odklonil, vam predlagam, da ga zaslišite v okviru dela preiskovalne komisije,” je svetoval. To je preiskovalna komisija tudi storila, nam je povedal Horvat.

Horvat je zatrdil, da ne držijo niti očitki, da ni pojasnil nakazil, niti zneski nakazil, ki jih navaja stečajni upravitelj. “V letu 2018 ji nismo plačali nič, saj ji je banka NKBM zaprla račun, ” je dejal, “V letu 2017 pa smo ji nakazali 29 tisoč evrov, od tega 19 tisoč evrov za storitve. Prihodki na podlagi njenih storitev pa so bili okoli 50 tisoč evrov, torej smo zaslužili,” je dejal.

Če drži Horvatova trditev, da so bila nakazila samo v letu 2017, je vprašanje, kako je lahko stečajni upravitelj sploh poročal o njih. Podatke je namreč pridobil samo za leto 2018 in poznejša leta. Horvat je kljub temu vztrajal pri svojem.

Zatrdil je tudi, da ni nobenih povezav med njim ali podjetjem ter stranko SDS. Stečajni upravitelj je glede tega zapisal, da “iz nobenega prejetega dokumenta ne ugotavljam možnosti povezave med podjetjem in Slovensko demokratsko stranko”.

Enak način poslovanja kot Dijana Đuđić

Mediji so poročali o več drugih podjetjih, ki so nakazovala denar mreži, ki naj bi jo organiziral Rok Snežič. Največ denarja naj bi prišlo od podjetij, povezanih s slovenskima poslovnežema Miranom in Romanom Vukom. Več kot 100.000 evrov so nakazali še MTD Bio, Radiomed, Montaža Škraban in Applet. Skupno so državljanke BiH Dijana Đuđić, Jelena Sladojević in Tanja Subotić Došen prejele 47,9 milijona konvertibilnih mark (24,5 milijona evrov), piše v dokumentu državne agencije BiH za preiskave in zaščito, ki ga je objavil spletni portal istraga.ba.

Dijana Đuđić in Jelena Sladojević naj bi imeli podobni vlogi, izhaja iz prošnje slovenskega pravosodnega ministrstva za mednarodno pomoč pri preiskavi, ki jo je prav tako objavila istraga.ba. Obe naj bi izstavljali račune za fiktivne storitve, prejemali večje količine denarja ter jih takoj po prejemu dvignili v gotovini. Kaj se je dogajalo z gotovino po tem, iz javno objavljenih podatkov ni znano.

Dijana Đuđić je poleg tega nastopala tudi v vlogi posojilodajalke. V omenjeni prošnji ministrstva za pravosodje je povzeta anonimna prijava, ki je opisovala, da naj bi šlo pri teh posojilih v resnici za pranje denarja. Stranka naj bi gotovino, ki jo želi “oprati”, izročila Roku Snežiču. Dijana Đuđić naj bi gotovino nato položila na svoj bančni račun ter s stranko sklenila posojilno pogodbo, v kateri naj bi bilo zapisano, da je stranka posojilo v celoti vrnila.

Na tak način naj bi Dijana Đuđić “posodila” 2,74 milijona evrov. V ta znesek je všteto tudi posojilo stranki SDS v višini 450 tisoč evrov. Dijana Đuđić naj bi SDS nakazala samo tretjino zneska. Ko je Večer informacijo o posojilu razkril, je SDS teh 150 tisoč evrov vrnila in prekinila pogodbo.

Ogrevanje in prezračevanje za Ancoro

Kot omenjeno, se je Princeps ukvarjal s proizvodnjo energije, knjigovodstvom in upravljanjem okrepčevalnice v okviru mariborske univerze. Pri dejavnosti proizvodnji energije je šlo dejansko za zagotavljanje ogrevanja in prezračevanja restavracije Ancora. Sistem kogeneracije in rekuperacije (SPTE), s katerim se to počne, je Princeps oktobra 2018 prenesel na podjetje Osad.

Lastnika in direktorja Osada sta Boris Arko in Miroslav Dvoršak, sedanji lastnik Ancore. V zameno je Osad na Horvata prenesel svoj 50-odstotni delež v Princepsu. V tem poslu je Princeps potegnil krajšo, je ocenil stečajni upravitelj. “Obstaja tudi odškodninska odgovornost podpisnika posla,” je menil.

Javno financiranje

Ker delovanje tega SPTE sofinancira državni operater trga z elektriko Borzen, je energija za Ancoro zato cenejša. Investicijo je subvencioniralo tudi ministrstvo za gospodarstvo, Princeps pa je moral v zameno ustvariti sedem zaposlitev. Od ministrstva je Princeps prejel 164 tisoč evrov, od Borzena pa 148 tisoč evrov. Po prenosu dejavnosti Borzen plačuje Osadu, do zdaj pa je plačal 104 tisoč evrov.

Pogodba za prostore okrepčevalnice na mariborski fakulteti je bila prekinjena, ker Princeps ni plačeval najemnine. Dejavnost knjigovodstva pa je prevzelo podjetje Kronia, ki ga vodi Katja Čurin, ki je bila poleg Horvata in Arka tudi nekoč direktorica Princepsa.

Stečajni upravitelj je poročal tudi o številnih dvigih gotovine, “nelogičnih plačilih” in plačevanju preživnine za Horvatova otroka.

Horvat nam je zatrdil, da v Princepsu nepravilnosti ni bilo. Po njegovih besedah je finančna uprava (Furs) podjetje poslala v stečaj zaradi posojila, ki ga je dal sebi. “Furs je sklenil, da ni šlo za kredit, ampak za izplačilo dohodka, zato ga je dodatno obdavčil in obremenil s prispevki,” je dejal. Princeps je imel res poslovne težave, je priznal. Te naj bi izvirale iz njegovega spora z družbo Monetic (nekdanji Hypo Leasing) glede prostorov, v katerih je z drugimi podjetji opravljal dejavnost praškastega lakiranja.

Komentari

Vaš komentar