Slovenska zakonodaja določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Preverili smo, ali je dolžan delodajalec plačevati višje povračilo, če se zaposleni preseli in je novi kraj bivanja dlje od delovnega mesta kot prvotni.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa , da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. V kakšni obliki se stroški izplačajo, je določeno v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Ponekod tako delodajalci delavcem izplačujejo znesek v kilometrini, drugod v višini (dela) vozovnice za javni prevoz.
Kaj pa, če se delavec preseli? Mu mora delodajalec po novem plačevati potne stroške do novega doma? “Zakon izrecno določa, da ima v primeru, če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, delavec pravico do povračila tako povečanega stroška, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem (tretji odstavek 130. člena ZDR-1),” so pojasnili na pristojnem ministrstvu za delo.
Izplačilo višjih potnih stroškov tako ob selitvi ni samoumevno. Odvisno je od tega, ali je podjetje, v katerem ste zaposleni, član delodajalske organizacije, ki je podpisnik kolektivne pogodbe dejavnosti – in kaj ta pogodba določa.
“Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti izrecno določajo, da če se delavec po sklenitvi delovnega razmerja preseli v kraj, ki je dlje od kraja opravljanja dela, višji stroški delavcu ne pripadajo,” je pojasnil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. “Nekatere kolektivne pogodbe pa določajo, da zaposlenemu ob spremembi višji stroški pripadajo.”
Druga možnost je, da se delavec o tem sporazume z delodajalcem. Tak dogovor je lahko že vnaprej določen v pogodbi o zaposlitvi ali pa do njega pride ob selitvi.
Ministrstvo za delo je dalo pred kratkim v javno obravnavo osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki pa na glede pravic delavca do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela ne predvideva sprememb.
Spremembo je treba sporočiti v 8 dneh
Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.
Če se delavec preseli – ali se spremenijo druge okoliščine – mora to delodajalcu sporočiti v osmih dneh po spremembi. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) namreč določa, da mora delodajalec voditi evidenco o zaposlenih delavcih. Vanjo se vpiše tudi naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča.
Za selitev tudi dopust?
Ali delavcu ob selitvi pripada tudi nekaj dni dopusta? Zakon o delovnih razmerjih določa zgolj zakonski minimum pravic delavca, vse ostalo pa je urejeno v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca ali pa s pogodbo o zaposlitvi. Izredni dopust zaradi selitve v zakonu o delovnih razmerjih ni predviden.
Za nekatere poklice pa tovrstne “ugodnosti” določajo drugi zakoni. Dodaten dopust oziroma (plačano) odsotnost z dela v primeru selitve delavca denimo določa zakon o delavcih v državnih organih. Predvideva tri dni zaradi selitve v drugo stanovanje.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega skrbstva predvideva tri dni zaradi selitve v drug kraj in dva dni za selitev v istem kraju, Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine priznava delavcem en dodatni dan plačane odsotnosti za selitev, če je ta v interesu delavca, in dva dni, če je selitev v interesu delodajalca. Kolektivna pogodba za za negospodarske dejavnosti pa predvideva tri dni zaradi selitve v drugo stanovanje;
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje