V eni od ljubljanskih trgovin so zobne paste višjega cenovnega razreda pred krajo dodatno zaščitili. Trgovce smo vprašali, ali zaradi vsesplošne draginje zaznavajo več tatvin in katere izdelke imajo tatovi najpogosteje na tarči.
V zadnjih mesecih se vse (evropske) države, tudi Slovenija, spopadajo z visoko inflacijo. Novembra so se cene pri nas v primerjavi z letom prej dvignile za 10 odstotkov, največ pa so k temu prispevale podražitve hrane, goriva in energije. Hrana in brezalkoholne pijače so se tako na primer v primerjavi z lanskim novembrom prej podražile za 19 odstotkov.
V nekaterih trgovinah v Združenem kraljestvu so zaradi povišanja cen že poleti opazili večje število kraj. Britanska trgovska veriga Tesco je na primer v nekaterih londonskih prodajalnah varovala proti kraji namestila tudi na sir čedar (4,8 evra) in maslo (4,6 evra). Podobno so se odločile tudi nekatere druge trgovine na Otoku.
Zaščito proti krajam uporabljajo tudi v slovenskih trgovinah z živili. V eni od ljubljanskih Sparovih trgovin je bralec pred kratkim zasledil, da so zobno pasto višjega cenovnega razreda pred krajo dodatno zaščitili s plastično škatlico, ki jo mora ob nakupu na blagajni sneti prodajalec. Spar in druge slovenske trgovce smo zato vprašali, ali v časih visoke inflacije in draginje opažajo večje število kraj in kako se proti njim zaščitijo.
Kraja konzerv, kave, suhomesnatih izdelkov …
V podjetju Spar Slovenija so nam povedali, da povečanja števila tatvin ne zaznavajo. Tatovi v njihovih trgovinah sicer najpogosteje posežejo po gospodinjskih in elektronskih pripomočkih, pralnem prašku znanih blagovnih znamk, kozmetiki višjega cenovnega razreda, bižuteriji, sladkarijah, ribjih konzervah in žganih pijačah, čokoladi in suhomesnatih izdelkih. “Občasno se v posamezni prodajalni odločijo, da z varovalom naključno zavarujejo tudi izdelke (na primer zobno pasto), zlasti, če se ugotavlja, da so podvrženi krajam,” so dodali.
Medtem pa so nam v Tušu povedali, da pri njih beležijo v zadnjem času več kraj. Te opažajo predvsem pri izdelkih kot so ribje konzerve, paštete, kava in suhomesnati izdelki. “Varovala proti krajam nameščamo predvsem na vrednejše izdelke,” so dodali.
V Mercatorju so povedali, da se spoprijemajo tudi s poskusi kraj. “Praviloma manjših izdelkov, ki naj bi jih bilo lažje izmakniti – sladkarije, delikatesa, igrače, kozmetika, tudi alkoholne pijače in prigrizki. Gre torej bolj za impulzivna dejanja,” so dejali in dodali, da imajo bolj izpostavljeni izdelki in oddelki dodaten nadzor ali dodatna varovala. “Naše trgovine so dobro varovane, ob vsakem poskusu kraje pa takoj pokličemo policijo, ki je na kraju dogodka v nekaj minutah,” so še dejali.
V Lidlu tudi “nevidna varovala”
V Lidlu se letno srečujejo z nekaj sto primeri tako imenovane bagatelne kriminalitete, torej s tatvinami predmetov manjše vrednosti. “Odtujeno blago zajema prehrambne kot neprehrambne izdelke. V Lidlu Slovenija s posebnimi fizičnimi varovali zaščitimo izbrane izdelke (denimo alkoholne pijače z višjo stopnjo alkohola), prav tako pa so z nevidnimi varovali zaščiteni tudi nekateri drugi prehrambni in neprehrambni izdelki. Kateri, vam iz razumljivih razlogov ne moremo razkriti,” so odgovorili. Kot so pojasnili, vsako tatvino vzamejo skrajno resno in vsako kaznivo dejanje prijavijo policiji.
Tudi v Hoferju so občasno izpostavljeni tatvinam in besednim nesporazumom. “Skladno s predpisi moramo vsako tatvino prijaviti pristojnim organom. Najeto imamo varnostno službo, ki je prisotna v številnih trgovinah po Sloveniji. Z namenom preprečevanja tatvin so trgovine prav tako opremljene z varnostnimi kamerami, na vhodih in izhodih trgovin so nameščeni senzorji, na nekaterih izdelkih pa tudi varovala,” so pojasnili. Med izdelki, ki so v Hoferju največkrat tarča tatov, so najpogosteje oblačila, suhomesnati izdelki, hlajeni mesni izdelki, konzervirana hrana, alkohol, čokolade in kozmetika.
Zakaj se hrana in energenti dražijo?
Številni višje cene pripisujejo vojni v Ukrajini, strogim sankcijam proti Rusiji, deloma pa tudi ukrepom za zajezitev covida-19 na Kitajskem. Zaradi naravnih nesreč v Aziji in ZDA pa je zadnji dve leti tudi veliko pomanjkanje čipov, kar na primer dviguje cene avtomobilov in tehničnih izdelkov.
Ekonomist Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v svoji analizi ugotavlja, da je visoka inflacija povezana predvsem z drugimi dejavniki: prevelikim trošenjem prebivalstva in države, pomanjkanjem delavcev, obenem pa slovenska podjetja zunanje šoke (na primer rastoče cene energentov in surovin) hitreje vračunavajo v končne cene kot drugod v evrskem območju. Več o tem preberite v članku Pri nas podjetja povišujejo cene bolj, kot se povišujejo njihovi stroški.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
