Menu Item
Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o javnem naročanju. Z njim med drugim sledi odločbi ustavnega sodišča z maja letos, s katero so ustavni sodniki ugotovili, da določila o avtomatičnem izločanju podjetij z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovnega časa in počitka iz postopkov javnih naročil niso skladna z ustavo.
Izvajanje tega dela zakona je ustavno sodišče sicer zadržalo že jeseni 2019, vladi in državnemu zboru pa je ob objavi končne presoje glede skladnosti z ustavo dalo leto dni za odpravo neskladnosti in do tedaj določilo poseben režim.
Po njem lahko podjetja z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovne zakonodaje naročniku predložijo dokaze, da so sprejela zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokažejo svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Naročnik mora medtem pri ocenjevanju teh ukrepov upoštevati resnost in posebne okoliščine kršitve.
Cilj danes sprejetega predloga zakonskih sprememb je zdaj odprava ugotovljene protiustavnosti. Predlog tako po pojasnilih ministrstva za javno upravo upošteva odločbo ustavnega sodišča in zaradi zagotovitve načela sorazmernosti razširja nabor okoliščin, ki jih je treba preverjati oziroma vplivajo na uresničitev pogoja pri že sklenjenih pogodbah, tako da mednje dodaja tudi kazniva dejanja.
Obenem zaradi zagotavljanja enake obravnave ponudnikov v postopkih javnega naročanja in pri njihovem izvajanju predlog dovoljuje popravni mehanizem pri vseh razlogih za izključitev in pri vseh okoliščinah, ki so podlaga za razvezo pogodbe, in ne zgolj pri nekaterih, kot je veljalo doslej.
Poleg odprave ugotovljene protiustavnosti pa predlog zakona vsebuje še nekatere dopolnitve za večjo transparentnost in konkurenčnost postopkov javnega naročanja. To je namreč tudi ena od reform, h kateri se je Slovenija Slovenija zavezala v okviru načrta za okrevanje in odpornost.
Predlagana novela tako na primer določa obveznost naročnika o predhodnem obveščanju ustreznih nadzornih organov o razlogih za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Za kršitev te obveznosti je predlagan nov prekršek. Gre za enega izmed ukrepov, s katerim želi država zmanjšati število postopkov s pogajanji brez predhodne objave.
S predlaganimi spremembami se odpravljajo tudi administrativne ovire pri preverjanju v uradnih evidencah in zmanjšuje obseg postopkov pri obveščanju ponudnikov ob vnovičnem odpiranju konkurenčnega boja v času izvajanja okvirnega sporazuma o javnem naročanju z določenimi ponudniki. Okvirni sporazum sicer pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki o pogojih naročil za določeno obdobje.
S predlogom zakonske novele se poleg tega tudi za evidenčna naročila določa obveznost obveščanja vseh sodelujočih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!