Na dnevnem redu državnega zbora je danes tudi predlog novele, s katerim v SDS predlagajo črtanje nedavno uvedenih zakonskih sprememb na področju evidentiranja delovnega časa. Vlada je v DZ poslala mnenje, v katerem je stopila v bran veljavni noveli zakona ter ocenila, da "v tem trenutku glede na analizo stanja ni potrebe po spremembi".
Poslanska skupina SDS je v sredini novembra po skrajšanem postopku v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.
Prvak stranke SDS Janez Janša je ob tem dodal, da s to potezo vladi ponujajo “možnost popravnega izpita”. Stranka je namreč predlagala črtanje vseh devetih členov zakona, s katerimi je vlada spremenila sistem “štempljanja”. To so med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.
Razpravo o predlogu SDS bodo poslanci v državnem zboru opravili danes. Vlada je mnenje o predlogu, ki ga je sprejela na 160. dopisni seji, medtem poslala v državni zbor.
Poudarili so, da inšpektorat za delo že vrsto let opozarja na nespoštovanje določb o vodenju evidenc in da so spremembe nujne. Inšpektorji namreč težko ugotovijo, ali delodajalec spoštuje določbe zakonodaje v zvezi z delovnim časom, če zakon predvideva le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela, ne pa tudi časa prihoda in odhoda na delo. “Zaradi slednjega ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo, ter posledično, ali je delodajalec delavcu zagotovil tudi vse pravice. Inšpektorji opažajo, da je vse več delavcev zaposlenih za krajši delovni čas, dejansko pa delajo po osem ali več ur na dan. Prav tako pogosto ugotavljajo, da so kršitve delovnega časa posledica pomanjkanja delavcev, odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov in podobno,” so dodali v vladnem mnenju.
Kršitve zakona najpogosteje zaznavajo v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti, trgovini in gostinstvu. Po njihovih navedbah so to tudi panoge z najbolj kritičnim odnosom do zakona.
“To, kar se slabšalno navaja kot ‘štempljanje’, bi se moralo izvajati že na podlagi zakona iz leta 2006, in sicer na način, da se vsak posamezni delovni dan zabeleži dejansko število ur, ki jih je opravil delavec. V praksi bi se to moralo zagotavljati na način, da sta znana začetek in zaključek opravljanja dela, dnevno pa se zabeleži skupni seštevek opravljenih ur dela,” je vlada še dodatno pojasnila v mnenju. Prav tako lahko vsak delodajalec svobodno izbira način vodenja evidence z izjemo tistih, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev. Le za tiste bo dve leti obvezno elektronsko vodenje evidenc.
Vlada ocenjuje, da v tem trenutku ni potrebe po spremembi zakona. Ne glede na to pa bo pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) izvajanje novele zakona spremljalo tri mesece. Vzpostavili so tudi poseben elektronski predal ([email protected]), kjer zbirajo pobude in predloge o zaznanih težavah, ki se pojavljajo v praksi. Na podlagi tega bodo ocenili, ali so potrebne kakršnekoli spremembe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje