Vrhovno sodišče ni pritrdilo Janši v primeru razžalitve novinarke

Slovenija 15. Sep. 202113:31 > 15:10
Delite:
Franci Matoz in Janez Janša
Foto: Žiga Živulovič jr./Bobo

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zoper njega zaradi razžalitve. Sodni senat je v zavrniti revizije poudaril, da "uporaba Twitterja nikomur ne podeljuje neomejene pravice sporočanja" ter da je "podajanje vrednostnih sodb omejeno z (ne)obstojem zadostne dejanske podlage".

Novinarka Televizije Slovenija Eugenija Carl je od premierja Janeza Janše s tožbo zahtevala odškodnino zaradi duševnih bolečin in razžalitve zaradi Janševega žaljivega tvita na njen račun. Prvostopenjsko sodišče ji je prisodilo odškodnino. Janša se je obrnil na vrhovno sodišče z zahtevo za revizijo postopka.

Vrhovno sodišče je v odločitvi o zadevi med drugim opozorilo, da je podajanje vrednostnih sodb na Twitterju “omejeno z (ne)obstojem prepričljive in trdne dejanske podlage. V nasprotnem so lahko zapisi na Twitterju izrečeni izključno z namenom sramotitve in očrnitve posameznika”.

Namen sprejete odločitve ni v tem, da bi posegala v jedro toženčeve svobode izražanja ali v intimni občutek tretjih oseb glede njihovega svobodnega (političnega) izražanja prek spleta, so poudarili vrhovni sodniki.

Janša, Šetinc Pašek in Carl
Foto : Janša in novinarki Carl ter Šetinc Pašek (Bobo)

“Prav tako sporočilo sodbe v obravnavani zadevi ni v tem, da toženec ne bi smel kritizirati osrednjega nacionalnega medija ali izreči mnenja o tožničini (ne)pristranskosti, ali da bi se moral vesti spodobno in politično korektno in da bi moral biti njegov diskurz argumentiran. Gre za to, da je bilo razmerje med tožničino osebnostno sfero in toženčevo svobodo izražanja porušeno do take mere, da to utemeljuje poseg v svobodo izražanja slednjega,” med drugim v sodbi ugotavlja vrhovno sodišče.

“Ne glede na omenjeno jedro presoje v obravnavani zadevi ima dejstvo, da je toženec širil mnenje o tožnici – novinarki, pomembno težo. Pojem časti in dobrega imena je namreč večplasten. V njem se prepletata zavest o lastni vrednosti (notranja, subjektivna čast) in spoštovanje človeka v družbi, njegova veljava v očeh drugih ljudi (zunanja, objektivna čast). Zunanja čast zajema človekovo delovanje v vsej njegovi celovitosti, tudi v poklicnem delovanju. S tem, ko ji z uporabo grobih besednih figur odreka odlike, ki so bit novinarskega dela, toženec tožnico razvrednoti kot novinarko in ji jemlje veljavo v očeh drugih, spričo uporabljenega seksističnega podtona pa tudi kot žensko, s čimer je bil porušen njen notranji mir,” je še ugotovil senat vrhovnega sodišča.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnici in sodniki Jan Zobec kot predsednik ter Nina Betetto, Mateja Končina Peternel, Vladimir Horvat in Tomaž Pavčnik kot člani. Odločitev je bila sprejeta z večino glasov, so sporočili z vrhovnega sodišča.

“15. 9. je dan za zmage. Ne samo Primorska, razlog za praznovanje ima tudi kultura komuniciranja,” je v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča na Facebooku zapisala Eugenija Carl.

DNS: Odločitev sporoča, da napadi na novinarje niso dopustni

“Gre za izredno pomembno odločitev, s katero je sodišče vsem, ki v javnem diskurzu profesionalno diskreditirajo, žalijo ter sramotijo novinarke in novinarje, sporočilo, da to ni dopustno. Napadi na novinarje, še posebej na družbenih omrežjih, so od leta 2016, ko je aktualni predsednik vlade novinarki zmerjal s prostitutkami, postali stalnica, s katero se novinarji srečujejo dnevno. Novinarke so še pogosteje tarče spletnega nadlegovanja kot njihovi moški kolegi, to nadlegovanje je bolj osebno, grobo, seksistično in šovinistično, žalitve se nanašajo na fizični videz novinark,” je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zapisalo v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča.

“V društvu novinarjev smo bili zgroženi nad odločitvijo vrhovnega sodišča izpred skoraj dveh let, ko je to v tožbi Mojce Šetinc Pašek domnevni pravici do političnega izražanja politika dalo prednost pred osebnim dostojanstvom in profesionalno integriteto novinarke in ženske. Dejstvo, da je senat vrhovnega sodišča v delno drugi sestavi tokrat odločil drugače, potrjuje kritike, izrečene na račun takratne sodne odločitve. Razumeli bi, da se pogledi sodnikov razlikujejo, če bi šlo za mejni zadevi, vendar pa ocenjujemo, da gre pri Janševem tvitu za šolski primer prekoračitve pravice do svobode izražanja. Po našem mnenju je sodišče tokrat dalo pravilno težo pravici do ugleda ter profesionalnega in osebnega dostojanstva novinarke,” so še zapisali.