Slovenijo je te dni zajel nov vročinski val. Ta vpliva predvsem na delavce, ki delajo zunaj in se pred sončnimi žarki nimajo kam skriti. Nekateri delodajalci svojim zaposlenim pogoje dela lajšajo s prerazporeditvijo delovnega časa, počitki v klimatiziranih prostorih, napitki in ustrezno obleko. Kljub oteženim razmeram dela pa na Inšpektoratu za delo pojasnjujejo, da povečanega števila prijav niso zaznali. V zadnjih dveh letih so ugotovili tri nepravilnosti.
Slovenijo sta že na začetku poletja zajela vročinska valova, ki sta prinesla tudi tropske noči. Po krajši “ohladitvi” pa smo te dni zopet v primežu povečanih toplotnih obremenitev, ki s seboj prinašajo tudi občutek soparnosti. Živo srebro je v preteklih dneh marsikje preseglo mejo 30 stopinj Celzija.
Poletje je v polnem zamahu, in čeprav bi vroče dni raje izkoristili za poležavanje ob morju ali v klimatiziranih prostorih, je treba tudi v takih razmerah delati. Poklicnih skupin, ki svoje delo opravljajo pod težkimi pogoji, je več, na N1 pa smo preverili, kako za svoje zaposlene poskrbijo v zdravstvu in gradbeništvu.
Temperatura ne sme presegati 28 stopinj Celzija
Pogoje dela, ki jih zagotavlja delodajalec, določa pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki med drugim opredeljuje delovne pogoje v temperaturnih ekstremih. Delodajalec namreč mora zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne presega 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povišane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.
Če se recimo v delovnih prostorih temperatura dvigne nad omenjeno mejo, tudi če samo občasno, predvsem kot posledica povišanih zunanjih temperatur, mora delodajalec delavcem zagotavljati ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe, pojasnjujejo na Inšpektoratu za delo. Kot rešitev tako navajajo prerazporeditev ali krajšanje delovnega časa, pogostejše ali daljše odmore, ponudbo ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela, kot skrajni ukrep pa celo prekinitev delovnega procesa.
Inšpektorat sicer ocenjuje, da občasno — zlasti poletno zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi več kot 28 stopinj Celzija v večini primerov ne pomeni neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom. Če delavec ocenjuje, da mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, lahko po zakonu delo odkloni oziroma zahteva odpravo nevarnosti.
V UKC Ljubljana zgolj 40-odstotna ohlajenost objektov
V ljubljanskem kliničnem centru, ki kot največja zdravstvena ustanova v Sloveniji zaposluje več kot 8 tisoč ljudi in nudi več kot 2 tisoč bolniških postelj, vseh objektov, ki spadajo pod njeno okrilje, nimajo ustrezno hlajenih. Kot so zapisali v sporočilu za javnost konec junija, ocenjujejo, da je v UKC Ljubljana delež vseh hlajenih objektov več kot 40-odstoten, s tem, da so nove zgradbe večinoma centralno hlajene, v starejših objektih pa je hlajenje urejeno le lokalno in v okviru dosedanjih tehničnih in finančnih zmožnosti. Kot so dodali, so poleg zelo omejenega hlajenja ti objekti tudi slabo izolirani in imajo zastarele in dotrajane inštalacije, ki ne dopuščajo novih priklopov električnih naprav.
Z namenom izboljšave pogojev za delo in bivanja nameravajo do konca leta 2023 v UKC Ljubljana sanirati novo in staro porodnišnico, Leonišče, travmatološko, dermatološko kliniko, bolnišnico Petra Držaja in samski dom Vidovdanska. Pojasnili so, da je lokalno reševanje hlajenja povezano tudi s povečevanjem možnosti širjenja bolnišničnih okužb, zato se izogibajo nameščanju dodatnih lokalnih klimatskih naprav.
Kot so še dodali v sporočilu za javnost, so v okviru organizacijskega ukrepa glede zmanjšanja toplotnih obremenitev, pred takrat napovedanim vročinskim valom, sodelavcem ponovno poslali navodila za ravnanje v vročih dneh, v katerih so prosili, da prezračevanje prostorov poteka v nočnem času, podnevi pa naj se poskrbi za maksimalno senčenje prostorov in zapiranje oken. Svetovali so vnos zadostne količine tekočin, za bolnike pa naj strokovnjaki zdravstvene nege poskrbijo s pogostimi osvežitvami, kot so osvežilne kopeli, preoblačenje osebnega in posteljnega perila ter ostali ukrepi za izboljšanje počutja pacientov.
Na vprašanja, kako v UKC Ljubljana poteka spremljanje temperatur na bolnišničnih oddelkih in kako ocenjujejo stanje ter kako ukrepajo, če so prostori pretopli in ali so v celoti klimatizirani covidni oddelki, odgovorov pristojnih do nismo prejeli.
Za primerjavo, kako se s poletno vročino spoprijemajo še v drugih zdravstvenih ustanovah, smo se obrnili tudi na ljubljanski onkološki inštitut, kjer so nam pojasnili, da imajo centralni klimatski sistem, po potrebi pa si dodatno pomagajo s hladilnimi konvektorji. Kot so poudarili, je večina njihovih prostorov klimatizirana, ob ekstremnih vročinah včasih sicer zaznavajo pregrevanja v posameznih prostorih, kar rešujejo sproti z lokalno regulacijo. Na vprašanje, ali dnevno poteka spremljanje temperatur v prostorih, pa so odgovorili, da sistematično dnevno spremljanje temperatur ne poteka, temveč da se odzivajo na potrebe bolnikov in zaposlenih.
Med najbolj izpostavljenimi v gradbeništvu
In če imajo nekateri, kljub oteženim delovnim pogojem, privilegij delati v notranjosti klimatiziranih prostorov, tega ne uživajo tisti, ki delajo v gradbeništvu, saj so zaradi narave svojega dela vremensko na udaru, ne glede na letni čas. “Vremenske spremembe, tudi ekstremi, so stalnica v gradbeništvu in se jim zmeraj prilagajamo po utečenem postopku in z vso odgovornostjo,” je za N1 povedal Kristian Ravnič, član uprave gradbenega podjetja Pomgrad.
Kot je dodal, ob pojavu vročinskih valov odgovorne osebe na gradbiščih skrbijo, da imajo delavci zmeraj na voljo dovolj tekočine, primerna zaščitna sredstva in varovalno opremo. “Povsem normalno pa je, da se stanju prilagaja tudi število odmorov ter delovni čas,” je še poudaril. Kljub vročini, gradbenih del, kot je še izpostavil Ravnič, načeloma ne zaustavljajo, saj po izkušnjah predvidijo dinamiko tovrstnih pojavov.
Poleg gradbincev so razmere nehvaležne tudi za delavce cestnih podjetij, saj svoj delavnik preživljajo na asfaltni vročici. V Družbi za slovenske avtoceste (Dars) so pojasnili, da posebno skrb posvečajo tistim, ki delajo na terenu, v vseh letnih časih. Vzdrževalcem, ki delo pretežno opravljajo na prostem, pa so v poletnih mesecih sprejeli naslednje ukrepe:
– Po potrebi premaknejo delovni čas s 6.30 na 5. uro, zaključek delovnega časa pa s 14.30 na 13. uro,
– dodatna varovalna oprema: zaščitna sončna očala, lahka pokrivala, lahka zaščitna obutev za delo v vročini in lahka (tanjša) osebna varovalna obleka (hlače in kratka majica),
– delavci vsakodnevno prejmejo hladne napitke,
– v primeru višjih temperatur lahko odgovorne osebe odredijo krajše odmore v klimatiziranih vozilih.
Počitek v klimatiziranih vozilih
Kot so nam še pojasnili, imajo cestninski nadzorniki, ki bdijo nad obvezno uporabo vinjet in pravilno uporabo elektronskega sistema cestninjenja vozil, zaščitna pokrivala in zaščitna sončna očala.
“Vsa vozila cestninskega nadzora so opremljena s klimatskimi napravami, v vseh vozilih so hladilne torbe, v katerih je ohlajena pijača. Cestninski nadzorniki lahko svoje delo uravnavajo tako, da se v primeru vročine za nekaj časa umaknejo v ohlajeno klimatizirano vozilo in potem nadaljujejo izvajanje cestninskega nadzora. Tudi za cestninske nadzornike, enako kot za sodelavce, ki opravljajo redno vzdrževanje avtocest, velja možnost prerazporeditve delovnega časa,” so poudarili.
Obnovitvena dela na avtocestah in hitrih cestah pa opravljajo zunanji pogodbeni delavci, torej gradbena podjetja. “Dars ima sicer z vsemi izvajalci na deloviščih podpisan sporazum o zagotavljanju ukrepov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, vsako delovišče pa ima tudi svojega odgovornega koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, ki bdi in opozarja na izpolnjevanje zahtev zakonodaje in predpise s tega področja, pri čemer pa so vsi morebitni dodatni ukrepi, ki delavcem še olajšajo delo v veliki vročini, izključno v rokah posameznih izvajalcev del,” so še pojasnili na Darsu.
Kako je z upoštevanjem zakonodaje v praksi?
Čeprav so pravila za delo v vročih dneh podrobno opredeljena, pa na Inšpektoratu za delo pravijo, da prijav statistično ne spremljajo po vsebini, tako da ne morejo opredeliti, koliko se jih nanaša na kršitve v zvezi z visokimi temperaturami v delovnem okolju. Kot so dejali, se prijave namreč najpogosteje ne nanašajo samo na eno vsebinsko področje, v enem nadzoru pa lahko ugotovijo kršitve, ki se nanašajo na različna področja. “Lahko pa povemo, da povečanega števila prijav nismo zaznali, saj smo prejeli zgolj posamične prijave,” so še dodali.
In kaj se zgodi, če so ugotovljene kršitve? Kot so nam pojasnili na pristojnem inšpektoratu, inšpektor v primeru ugotovljenih nepravilnosti delodajalcu običajno z ureditveno odločbo naloži, da v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceni tveganja za zaposlene zaradi visokih temperatur ter sprejme ukrepe, ki jih je v ta namen dolžan tudi izvajati.
“Delodajalec mora glede na konkretne razmere pri njem izbrati takšne ukrepe, ki so na njegovem področju najbolj ustrezni in privedejo do izboljšanja temperaturnih pogojev in počutja delavcev,” so nam še pojasnili. V primeru ugotovljene kršitve zakon o varnosti in zdravju pri delu za delodajalca določa globo v razponu od 2 do 40 tisoč evrov ter od 500 do 4 tisoč evrov za odgovorno osebo delodajalca.
Za ugotovljene kršitve na začasnih in premičnih gradbiščih znaša globa za delodajalca od približno 1.250 evrov do 12.500 evrov ter za odgovorno osebo delodajalca od okoli 125 do 1.250 evrov. V zadnjih dveh letih so na inšpektoratu tako denimo ugotovili tri nepravilnosti v zvezi s členom pravilnika, ki delodajalcu narekuje zagotavljanje ustreznih temperaturnih razmer med delovnim časom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje