Profesor Saša Zagorc, ki je na Twitterju ta konec tedna opozoril, da je kandidat za ustavnega sodnika dr. Rok Svetlic lani poleti na posvetu o zakonu o tujcih in migracijah na notranjem ministrstvu dejal: »Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na migrante ob nezakonitem prečkanju državne meje!« se je nocoj na Twitterju znova oglasil. Kot pravi, vztraja pri tem, da je Svetlič to na posvetu res rekel, da je že to po njegovem šokantno, a dodatno pojasnjuje, da je vtis, ki se je ustvaril, da Svetlič streljanje migrantov zagovarja, napačen. Zato dogajanje še dodatno pojasni.
Po tem, ko je v soboto kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič zanikal, da je zanj v skrajnem primeru sprejemljivo tudi streljanje migrantov, se je ponovno oglasil profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc, ki je na domnevno izjavo prvi opozoril.
“Še nadalje vztrajam, da je na sestanku pri ministru povedal točno takšno izjavo, kot sem jo zapisal. To potrjuje tudi kolega Samo Bardutzky in deloma tudi minister Aleš Hojs, ki potrjuje, da se je na sestanku res omenjalo streljanje na migrante v Avstraliji,” je zapisal na Twitterju.
Zagorc meni, da Svetlič to pove tudi v odgovoru medijem: “Posredno, z malce bolj posplošenimi besedami to pove Svetlič tudi v svojem odgovoru: ‘Problem je, da bo država uporabila vsa, tudi najbolj brutalna sredstva, če pride do tega, da bo njen obstoj ogrožen’.”
?Na moj zapis https://t.co/iKHWS2zjNy se je že odzval kandidat za ustavnega sodnika Rok Svetlič, ki zanika, da je povedal izjavo (»Zato mora država, če ne želi ostati postmodernistično mehkužna, za zaščito svoje simbolne vloge gospodarja v skrajnem primeru tudi streljati na …
— Sasa Zagorc (@SZagorc) October 17, 2021
Zagorc: Svetliču pozitivnega odnosa do streljanja migrantov nisem pripisal
Poudaril je, da Svetlič zmotno meni, da naj bi mu pripisal pozitivni odnos do izjav na sestanku oziroma, da naj “bi imel on osebno pozitiven odnos do oblastnega streljanja na migrante ob nezakonitem prečkanju meje”. “Iz mojega zapisa ne izhaja tak sklep; kaj tako strašljivega mu ne bi pripisal,” je zapisal Zagorc. “Na spletnih omrežjih je sicer bilo možno zaznati takšna sklepanja o njegovem domnevno pozitivnem odnosu; ta so glede na navedeno napačna,” je dodal.
Zagorc meni, da Svetlič ni razumel okvirja sestanka na notranje ministrstvo “in je mislil ter razpravljal o nečem, kar sploh ni bil predmet sestanka”. Pojasnil je, da so razpravljali o pripravi novega 10.a in 10.b člena zakona o tujcih in v odzivu na odločbo ustavnega sodišča, s katero je to razveljavilo 10.b člen zakona o tujcih in v kateri izrecno piše, da se z zakonom o tujcih ne sme urejati materija o izrednem in vojnem stanju, saj jo ureja ustava.
“Povedano drugače, Svetlič je bil glede na vsebino svojih misli na očitno napačnem sestanku oziroma v očitno napačni kinodvorani in je spremljal napačen film. Ravno zato sem že izpostavil problem vabljenja posameznikov, ki niso strokovnjaki na nekem specifičnem področju. Ne vem, ali je Svetlič obrazložitev odločbe ustavnega sodišča takrat na sestanku poznal ali ne, vsekakor bi jo kot vabljeni moral. Če pa jo je poznal, potem pa je povsem nepošteno argumentiral svoja stališča na sestanku,” je zapisal.
Zagorc Svetliču očita zgrešene premise. “Opisuje vzročno-posledično zvezo med nezakonitim prestopanjem meje množic migrantov in državnim odzivom, ki to v skrajnih primerih razume kot ogrožanje obstoja države in zato strelja nanje (oziroma »uporabi najbolj brutalna sredstva«). Že vzpostavitev takšne vzročne zveze je sama po sebi šokantna,” zapiše. “Prav nobene potrebe ni bilo, da bi o streljanju na migrante debatirali v kakršnemkoli kontekstu na sestanku pri ministru. Še enkrat, napačna kinodvorana, napačen film,” poudarja Zagorc.
Meni, da je Svetličeva logika notranje nekoherentna in deplasirana.
Na izjavo opozoril v luči Svetličeve kandidature za ustavnega sodnika
Zagorc se je odzval še na Svetliče očitke o zakasnelem odzivu. Odgovori mu, da ga njegovo stališče ne zanima kot tako, ampak “pripoznava takšnega stališča kot potencialno legitimnega s strani državnega organa”. Dodaja, da ga skrbi ravnanje predsednika republike Boruta Pahorja in potencialno državnega zbora, ki voli ustavne sodnike.
Kot problem prepoznava to, da Pahor kot predlagatelj kandidatov za ustavnega sodnika nima ustreznega informacijskega kanala, da preden javno in formalno predlaga kandidata, pridobi celovito sliko o njegovi strokovnosti in siceršnji primernosti, ter predlaga kandidate samo glede na to, kakšno podporo naj bi imeli zagotovljeno za izvolitev v državnem zboru. “Ta dva vidika sta bila že večkrat osvetljena kot zelo problematična v politični praksi ter posledično škodljiva za pravno in demokratično kulturo pri nas,” zapiše.
Rešitev vidi v tem, da “začnejo vsakokratni predsedniki republike, njihovi svetovalci in ostali prišepetovalci resno opravljati svoje zadolžitve in poslanstvo”. Meni še, da bi bila nujna vzpostavitev strokovnega telesa, ki bi s kandidatom opravilo razgovor o njegovi strokovni in siceršnji primernosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje