Objava zakona, ki bi uredil področje psihoterapije, se znova zamika. Sprva je bil začetek javne razprave o zakonu, ki je svoje mesto našel tudi v koalicijski pogodbi, napovedan za oktober lani. A se je objava zakonskega predloga mesec po mesec zamikala. Minuli teden so na ministrstvu za zdravje rešitve za področje psihoterapije vendarle predstavili medijem in napovedali njegovo objavo na portalu e-demokracija. Vendar se to ni zgodilo. Zakaj?
Ministrstvo za zdravje je minuli petek pripravilo neformalni novinarski brifing o predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Pričakovati je bilo, da bo predlog zakona na portalu e-demokracija objavljen kmalu po tem, s tem pa bi se začela tudi javna razprava o zakonskih rešitvah za perečo problematiko. A zakona še niso objavili.
Ministrstvo smo povprašali, zakaj predlog zakona ni bil objavljen v na brifingu napovedanem roku, kdaj bo predstavljen javnosti in zakaj se je objava zakona znova zamaknila.
V službi za odnose z javnostmi na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da informacij o tem, zakaj zakon ni šel v javno obravnavo, nimajo. Vprašanja, ki smo jih naslovili na ministrstvo, so posredovali sektorju, kjer so predlog zakona pripravili. A tudi tam pravijo, da so oni besedilo zakona pripravili, ne vedo pa, zakaj zakon ni šel v javno obravnavo. Na ministrstvu so še napovedali, da lahko odgovore na novinarska vprašanja pričakujemo, ko bo zakon šel v javno obravnavo.
Zakon napovedan že oktobra, a se je vsak mesec zamaknil
Sprva je bilo napovedano, da bo ministrstvo predlog v javno obravnavo poslalo v začetku oktobra, v začetku letošnjega leta pa naj bi bil že v državnem zboru. A se to ni zgodilo. Konec oktobra smo ministrstvo povprašali, kje se je zataknilo. Odgovorili so nam, da bo zakonski predlog v javno razpravo posredovan v novembru, o vseh novostih pa bodo javnost obvestili pravočasno.
Ponovno smo stanje preverili v začetku decembra. Takrat so na ministrstvu zapisali, da strokovne službe aktivno pripravljajo predlog zakona, ki je trenutno še v fazi posvetovanja znotraj organa. Dodali so, da gre za nov, strokovno zahteven zakon, priprava kvalitetnega predloga pa terja čas.
O poteku priprave zakona smo ministrstvo znova povprašali v začetku februarja. Takrat so nam odgovorili, da so strokovne službe ministrstva pripravile predlog zakona o psihoterapiji, ki bo v kratkem posredovan v javno obravnavo.
Kakšne rešitve so si zamislili?
Čeprav predloga zakona javnosti še niso zares predstavili, je bilo že veliko povedanega o rešitvah, ki bi jih utegnil prinesti. V začetku oktobra, ko je delovna skupina oblikovala predlog zakona in tik preden je besedilo poslala v nadaljnji postopek, je o rešitvah, ki so si jih zamislili, za N1 spregovorila psihiatrinja ter profesorica dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Kasneje je Dernovšek o predlogu zakona govorila tudi na okrogli mizi o psihoterapiji v organizaciji Slovenske krovne zveze za psihoterapijo in državnega sveta.
Ključne rešitve, ki so si jih zamislili na ministrstvu:
- Licence: Izvajalci psihoterapije bi morali pridobiti licenco. Za to bi potrebovali ustrezno izobrazbo, opraviti bi morali določeno število ur dela z uporabniki pod supervizijo. Določeni so tudi pogoji za podaljšanje licence. Uvedba licenc pa bi državi tudi omogočila pregled nad številom in usposobljenostjo psihoterapevtov, ki jih trenutno imamo v državi.
- Uvedba registra: Psihoterapevti bi bili vpisani v register. Ta bi omogočal kakovostne informacije prebivalcem, ki potrebujejo psihoterapevta. Iz registra bi prebivalci lahko razbrali, katero šolo je končal psihoterapevt, katero modaliteto ponuja in s kom dela (otroci, mladostniki, odrasli, družine, pari ali skupine).
- Podelitev javnega pooblastila: Ministrstvo bi enemu nosilcu za določen čas podelilo javno pooblastilo. Nosilec tega javnega pooblastila pa bi nato bdel nad licencami, vodil register psihoterapevtov, izvajal strokovne nadzore, vzpostavil pritožbeni organ oziroma častno razsodišče ter sprejemal smernice in akte.
- Akreditacija programov: Nosilec javnega pooblastila bi po napovedih akreditiral izobraževalne programe za psihoterapijo, ki bodo morali dosegati določene minimalne standarde, med drugim teoretično in praktično usposabljanje na akademski oziroma podiplomski ravni. Akreditirane izobraževalne programe in psihoterapevte bo nosilec tudi nadziral.
Zakon bi določal tudi prehodno obdobje, v katerem bi lahko vsi, ki pogojev po novem zakonu ne izpolnjujejo, te pogoje dosegli.
Najpomembnejših vprašanj za vse, ki pomoč psihoterapevta potrebujejo, a danes do njega ne morejo, predlog zakona sicer ne naslavlja. Tako predlog zakona – glede na dosedanje predstavitve v javnosti – ne govori o izboljšanju dostopnosti psihoterapevtov, o financiranju psihoterapije in o možnostih, da bi zdravljenje pacientom krila zdravstvena zavarovalnica.
Spomnimo, da je ureditev področja psihoterapije koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo in s tem postala prva, ki je področje duševnega zdravja uvrstila v ta dokument. Zavezali so se, da bodo vzpostavili strokovni nadzor nad ponudniki storitev na področju duševnega zdravja in razmislili o bolj strogih pogojih licenciranja. “Psihoterapevtske in psihosocialne svetovalne dejavnosti je potrebno profesionalizirati, poskrbeti za njihovo dostopnost in zagotoviti, da je cilj teh dejavnosti izboljšanje duševnega zdravja ljudi, ne pa ustvarjanje dobička,” so zapisali.
Kljub temu da zakon še ni objavljen, napoved razdvaja
Kljub temu da besedilo zakona še ni objavljeno, javna razprava pa se še niti ni začela, napoved zakona razdvaja. Na eni strani so se združili predstavniki zaposlenih v zdravstvu, na drugi pa tisti, ki delajo izven zdravstva. Med slednjimi prevladujejo terapevti, ki so na ljubljanski teološki fakulteti doštudirali v Sloveniji akreditiran program zakonske in družinske terapije ter diplomanti Univerze Sigmunda Freuda (SFU), ki je akreditirana v Avstriji.
Izvajalci psihoterapije v zdravstvu to vidijo kot zdravstveno dejavnost in si želijo, da bi ta ostala v domeni zdravstva. Terapevti, ki ne delujejo v zdravstvu, pa si želijo, da bi se regulirala tudi njihovo dejavnost. Predlagajo uvedbo zbornice, častnega sodišča in licenc, ki bi ločile med tistimi, ki so študirali, in drugimi, ki so opravili le vikend tečaje. Več o njihovih stališčih v prispevku Napoved zakona o psihoterapiji razdvaja. Komu bo pritrdilo ministrstvo?
Postopek za začetek akreditacije pred Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je začela Nova univerza Petra Jambreka. Vložili so vlogo za akreditacijo prvostopenjskega študija uporabne psihoterapevtske študije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!