Zaradi puščavskega prahu slabši zrak po Sloveniji. Kje je najhuje?

Pristojni so zabeležili povišane vrednosti delcev PM 10 v zunanjem zraku zaradi puščavskega prahu. V Črni na Koroškem so dopoldne izmerili 54 mikrogramov delcev PM 10 na kubični meter, v Kranju pa 51. V Kopru jih je bilo medtem denimo 13 mikrogramov na kubični meter, v Trbovljah pa 15.

V prestolnici so na merilnem mestu Bežigrad dopoldne izmerili 25 mikrogramov delcev PM 10 na kubični meter, na merilnem mestu Celovška 39, na merilnem mestu Vič pa 29.

Delci puščavskega prahu oziroma saharskega peska po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) škodljivo vplivajo na zdravje na enak način kot delci zaradi prometa ali kurjenja. Kot so navedli v objavi na svojih spletnih straneh, naj prebivalci v času povišanih vrednosti delcev upoštevajo priporočila in prilagodijo svoje ravnanje.

Ranljive skupine naj o zmanjšanju intenzivnih dejavnosti na prostem, če se pojavijo simptomi, razmišljajo, ko vrednost delcev doseže med 40 in 50 mikrogramov na kubični meter. Za ostale to velja pri vrednostih med 50 in 100 mikrogramov na kubični meter.

Ob tem priporočajo spremljanje urnih ravni delcev, ki so dostopne tudi na povezavi.

Na vzhodu Slovenije še vedno izjemna suša

Preteklih 30 dni so medtem z izjemo zadnjega tedna zaznamovale izrazito nadpovprečne temperature zraka in skromne padavine. Zadnji teden pa je prinesel ohladitev na vrednosti blizu dolgoletnega povprečja ter obilnejše padavine, ki so zmanjšale vodnobilančne primanjkljaje in omilile sušne razmere, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer sedaj beležijo zmerno sušne razmere.

Kazalnik se na zahodu večinoma giblje od 80 do 150 odstotki, na vzhodu pa med 30 in 80 odstotki, je v najnovejši objavi na portalu Sušomer zapisala Agencija RS za okolje (Arso).

Na Zgornjesavskem, Gorenjskem in Kočevskem razmere ostajajo zelo sušne. Na teh območjih bi do običajnih razmer moralo pasti do 40 mililitrov padavin. Na vzhodu in jugovzhodu Slovenije pa v večjem delu zaradi skromnejših padavin še naprej prevladuje izjemna suša v površinskem sloju tal. Za vrnitev v običajne razmere bi v Pomurju, Podravju, delu Savinjske, na Koroškem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju potrebovali še vsaj 80 mililitrov padavin, so ocenili na Arsu.

Reke po državi imajo malo in ustaljeno vodnatost. Nizkovodne razmere beležijo na okoli 25 odstotkih vodomernih postaj, od tega na okoli 10 odstotkih merilnih mest izredno nizkovodne. Najmanj vodnata za ta čas je še vedno reka Mura.

Kar se tiče podzemnih voda, so v zadnjem tednu zelo sušne razmere še vedno beležili v ljubljanski, kočevski, dolenjski, spodnjeposavski in koroški regiji. Tudi v vodonosnikih pomurske regije se je stanje poslabšalo do zelo sušnega. Zmerna suša podzemne vode je bila medtem prisotna v večini preostalih regij, v goriški regiji pa spremljajo običajne vodne razmere.

Zaradi vztrajnih sušnih razmer v Pomurju je ta teden direkcija za vode imetnike vodnih dovoljenj v štirih tamkajšnjih občinah - Tišini, Murski Soboti, Beltincih in Radencih - pozvala, naj odvzeme podzemne vode omejijo na nujno potreben obseg. Zaradi dolgotrajne suše je namreč ogrožena izdatnost vodnih virov, iz katerih se zagotavlja pitno vodo za pomurske občine. Ob tem ne izključujejo prepovedi rabe podzemne vode za vse namene z izjemo oskrbe s pitno vodo.