V DZ ostra razprava glede posvetovalnih referendumov, neenotni tudi glede novele zakona o javnih uslužbencih

Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi RTV-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Predlagajo, da se izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan.

Že pri obravnavi prvega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o socialni pomoči se je med poslanci vnela burna razprava. Opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid pa bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo.

V Svobodi menijo, da gre za politično manipulacijo. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kakšne varovalke bo imel posameznik pred neupravičenimi posegi oblasti v njegovo zasebnost, "se bomo prepirali o prejemnikih socialne pomoči". "Ob tem pa nihče nima podatka, koliko ljudi naj bi zlorabljajo to pomoč," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Koalicija želi po mnenju SD zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o parlamentarni preiskavi. Za dosego tega političnega cilja pa potrebujejo referendumska vprašanja, ki so po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima "všečna in oblikovana tako, da napeljujejo volivce k njihovi potrditvi".

Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa zatrjujejo v koaliciji. Z referendumi pa si želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj.

Poslanka SDS Karmen Furman je opoziciji očitala sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Prav tako po njenih besedah "nihče ljudem ne preprečuje", da bi glasovali tudi o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je očitala še zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji.

Če bodo ljudje že odšli na volišča in bo že organizirana volilna infrastruktura, je po besedah poslanca NSi Aleksandra Gungla smiselno "racionalno in gospodarno" organizirati glasovanje tudi o posvetovalnih referendumih.

Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je izpostavila, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno politično težo.

Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa je dejal, da naj državljani povedo, kakšen sistem socialne države si želijo.

V Levici stališča niso predstavili.

Je pa tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih.

DZ bo v nadaljevanju seje razpravljal še o odlokih o razpisu referendumov o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi rtv-prispevka. Če bo DZ odloke na današnji seji potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra.

Novela zakona o javnih uslužbencih s podporo koalicije in Resnice, opozicija proti

Se pa je DZ opredelil tudi do vladnega predloga novele zakona o javnih uslužbencih, ki ukinja uradniški svet. Opozicija meni, da predlog zmanjšuje varovalke za zagotavljanje strokovnosti in politične nevtralnosti javne uprave. V koaliciji in Resnici odgovarjajo, da se preverjanje strokovnosti ne odpravlja in da ima tudi sedanja ureditev pomanjkljivosti.

Kot je dejal državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo Božo Predalič, s spremembo predlagajo izvedbo izbirnih postopkov posebnih javnih natečajev neposredno pri organu. Cilj pa je povečati vlogo predstojnikov in drugih funkcionarjev pri izbiri najvišjih uradnikov na položaju, saj imajo ravno ti odgovornost za delovanje organa ter za izvajanje njegovih politik.

Poudaril je, da se bodo za generalne direktorje direktoratov, generalne sekretarje v ministrstvih, načelnike upravnih enot, predstojnike organov v sestavi ministrstev, predstojnike vladnih služb in direktorje občinskih uprav še naprej izvajali posebni javni natečaji. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za uvrstitev v izbirni postopek ter presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin za upravljanje položaja bo prevzel center za kadre. Postopek pa bo v celoti digitaliziran preko eUprave in bistveno skrajšan.

V koalicijskih SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratih, kot tudi v Resnici predlagano novelo zakona podpirajo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poudarjali, da je prav, da imajo predstojniki in funkcionarji, ki nosijo odgovornost za delovanje organa, tudi pristojnost za izbiro najvišjih uradnikov, s katerimi bodo sodelovali. Kot so izpostavljali, se bo še vedno preverilo izpolnjevanje strokovnosti, formalnih pogojev, šele nato bo sledila končna izbira. Ocenjujejo, da predlog pomeni tudi manj administrativnih ovir in učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

V opoziciji so kritični, saj menijo, da se odstranjujejo varovalke pred političnim kadrovanjem. Prav tako opozarjajo, da sprejemanje zakonskih sprememb poteka brez strokovne razprave in vključitve ključnih deležnikov.

Ker k zakonskemu predlogu niso bila vložena dopolnila, dodatne razprave ni bilo. Glasovanje o zakonu pa bodo opravili danes v okviru glasovanj.