Potem ko so socialni partnerji ta mesec uskladili osnutek novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev, mu je zeleno luč prižgala še vlada. Med rešitvami bo z letom 2024 uveljavljeno črtanje določbe, po kateri se zdaj za delavce, napotene v tujino, kot osnova za plačilo prispevkov upošteva plača za enako delo v Sloveniji, ne pa dejanska plača.
Kot so po današnji dopisni seji vlade po navedbah vladnega urada za komuniciranje pojasnili na ministrstvu za delo, je bil predlog zakona pripravljen s ciljem celovite obravnave položaja napotenih delavcev pri opravljanju čezmejnih storitev, ki jih za svoje naročnike v drugih državah članicah EU zagotavljajo slovenska podjetja in samostojne osebe, nosilci gospodarske dejavnosti.
“Prvič po vstopu Slovenije v EU je Slovenija pristopila k sistemski ureditvi čezmejnega poslovanja vseh slovenskih poslovnih subjektov, ki svojo registrirano dejavnost opravljajo s svojimi zaposlenimi delavci,” so poudarili na ministrstvu.
S predlogom zakona se po njihovih navedbah zagotavlja enaka obravnava napotenega delavca glede na samo naravo izvajanja dela, določa varovalke za učinkovito preprečevanje kršitev in zlorab delovne zakonodaje ter vzpostavlja orodja za učinkovito izvajanje nadzora nad spoštovanjem pravil čezmejnega izvajanja storitev tako z vidika delovne zakonodaje kot tudi zagotavljanja ustrezne socialne varnosti napotenih delavcev.
Predlog zakona v slovenski pravni red prenaša novo direktivo o napotenih voznikih v mednarodnem prometu, ki je del svežnja EU o mobilnosti, z namenom zagotovitve enake obravnave delavcev pa se predlaga črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj omogoča, da samo določeni napoteni delavci plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nižje osnove. Ministrstvo ocenjuje, da to razlikovanje med različnimi kategorijami napotenih delavcev, ki so v enakem delovnopravnem položaju, ni ustrezno in je celo ustavno sporno.
Določba, predvidena za črtanje, je delodajalcem, ki napotujejo delavce v tujino, v praksi omogočala, da zanje ne plačujejo prispevkov od dejanske plače, temveč od plače, kakršno bi prejemali, če bi enako delo opravljali v Sloveniji. To pomeni nižji priliv v pokojninsko blagajno, za delavce pa nižje pokojnine. Do takšnega sistema so bili v preteklosti močno kritični predstavniki delodajalcev v EU, predvsem pa v Nemčiji in Avstriji, češ da ustvarja nelojalno konkurenco.
“Zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju”
V Evropski zvezi gradbenih in lesnih delavcev so denimo že pred tremi leti opozarjali, da je Slovenija “zgradila zaslužkarski poslovni model, ki temelji na socialnih goljufijah in izkoriščanju delavcev”. Naši državi zaradi obstoječe ureditve grozi celo tožba Evropske komisije.
Na ministrstvu za delo so danes spomnili, da je v zvezi z rešitvami, zapisanimi v predlogu zakona, potekal širok in dolgotrajen socialni dialog, ki je v začetku meseca privedel do soglasja na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS).
Predvideno črtanje določbe je po pričakovanjih razburilo slovensko gospodarstvo. Uskladitev predloga zakona je bila tako dosežena na podlagi dogovora, da bo ta del zakona v veljavi šele z letom 2024. V tem času pa naj bi ministrstvo za delo skupaj z ministrstvom za finance preučilo možnosti glede morebitnega subvencioniranja prizadetih podjetij. S tem namenom je ESS že ustanovil tudi delovno skupino, ki bo proučila učinke nameravanega črtanja določbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!