Nova odkritja so kamenčki v mozaiku človeškega znanja, ki spreminjajo ali dopolnjujejo naše vedenje o nas in svetu. National Geographic je zbral 11 pomembnih odkritij letošnjega leta.
Čeprav leta še ni konec in nas lahko še preseneti kakšno novo spoznanje, je revija National Geographic že sestavila seznam najpomembnejših znanstvenih odkritij letošnjega leta.
Mogoče se vsem našteta odkritja ne bodo zdela pomembna, vendar so vsaka posebej kamenček v mozaiku znanja, ki ga človeštvo pridobiva o svetu okoli sebe, pa tudi o sebi samem. Tako so po pisanju revije v “še enem zvezdnem letu astronomi razkrili nova odkritja o vesolju, biologi so izrisali jasnejši zemljevid bitij našega planeta, paleontologi pa so naslikali bogatejšo sliko dinozavrov, ki so tavali po Zemlji pred milijoni let”. Pa poglejmo:
1. Astronomi so zaznali novo valovanje v tkivu prostora in časa
Prvič so znanstveniki zaznali nizkofrekvenčne gravitacijske valove, ki se premikajo skozi galaksijo. Ti valovi spreminjajo prostor in čas tako, kot valovi spreminjajo vodo – jo stiskajo in širijo. Gravitacijski valovi so verjetno oddaljeni “odmevi” supermasivnih črnih lukenj, ki več milijard svetlobnih let stran krožijo druga okoli druge ali pa se združujejo. Novo vrsto gravitacijskih valov je zaznala mednarodna skupina znanstvenikov z natančnim merjenjem majhnih časovnih razlik v radijskih signalih iz zvezd pulzarjev. Ugotovitve kažejo, da je bilo v zgodnjem vesolju veliko več ogromnih črnih lukenj, kot so sprva menili. Nadaljnje preučevanje teh valov pa bi lahko pomagalo razkriti podrobnosti o izvoru našega vesolja in bolje razložiti nevidne snovi in sile, ki ga poganjajo.
2. Prevajalnik človeških misli – novo upanje za ljudi, ki so izgubili govor
Čeprav to ni naprava za branje misli, je vsekakor revolucionarna naprava, ki temelji na umetni inteligenci in jo je razvila ekipa na Univerzi v Teksasu v Austinu. Gre za dekoder, ki lahko možganske dejavnosti človeka prevede v besedilo.
Pri tem naprave ni treba fizično povezati z možgani, ampak gre za “čitalnik” slik možganske aktivnosti, posnete z MRI. Sistem prepoznava vzorce, ki se tvorijo pri možganski aktivnosti, in sestavlja nekakšen slovar teh vzorcev, tega pa potem uporablja za primerjavo možganske aktivnosti ob drugih stvareh, o katerih oseba premišlja. Tehnologija je še zelo v povojih, a je že sprožila prva vprašanja o mentalni zasebnosti in etiki. Družinam ljudi z motnjami v komunikaciji pa daje novo upanje.
3. Starodavni kit je bil morda največja žival vseh časov
Trenutno največja žival na svetu je modri kit. Njegov starodavni prednik, poimenovan Perucetus colossus, kar bi lahko prevedli kot “ogromni prakit”, pa je bil morda največja žival, kar jih je doslej živelo. Nova analiza fosilnih kosti starodavnega kita, ki je plaval po vodah vzdolž obale Peruja pred več kot 37 milijoni let, kaže, da je morda tehtal več kot 300 ton (100 ton več kot modri kit). Pravzaprav bi morda morali reči, da je bil pradavni kit najtežja žival do zdaj, ne pa tudi najdaljša. Modri kit lahko v dolžino zraste več kot 30 metrov, njegov prednik pa je bil za kakšnih 10 metrov krajši.
4. Tiranozaver je imel ustnice
Skupina paleontologov, ki je preučevala podobnosti in razlike med dinozavri in njihovimi sodobnimi sorodniki – pticami in plazilci – je sklenila, da so mesojedi dinozavri imeli drugače nagubano kožo, kot so mislili doslej.
Zapisali so, da so T. rex (tiranozaver) in njemu sorodni mesojedci verjetno imeli mehko tkivo, ki je prekrivalo njihove ostre zobe, ekvivalent našim ustnicam. Te so se najverjetneje razvile kot zaščita za zobe in usta živali. Kljub ustnicam pa tiranozavri niso bili nič manj strašni, kot če bi bili brez njih.
5. Presenetljiva najdba v Keniji
V jugozahodni Keniji so arheologi izkopali presenetljivo najdbo: kamnita orodja, zakopana poleg fosilov enega od človekovih prednikov parantropusa, ki še ni sodil v družino Homo (ljudje), pač pa hominini (človečnjaki). Odkritje orodij, ki bi lahko bila stara do tri milijone let, nakazuje, da se je razvoj orodja zgodil prej, kot so arheologi mislili doslej. Do zadnjega odkritja so namreč arheologi in paleontologi menili, da parantropus kamnitega orodja ni izdeloval, saj ga zaradi velikih zob in čeljusti naj ne bi potreboval za razkosavanje ali obdelovanje plena. Najnovejše najdbe to domnevo zdaj zavračajo.
6. Kompleksno življenje se je začelo prej, kot smo mislili
Kemični namigi, pridobljeni iz starodavnih kamnin v Avstraliji in drugod, kažejo, da so bile celice z jedrom običajne že pred približno 1,6 milijarde do 800 milijoni let.
Do zdaj je to bila domneva, ki je temeljila na genetiki in mikrofosilih, za katero pa znanstveniki niso imeli dokazov. Evolucijo evkariontov – organizmov, ki imajo jasno definirano celično jedro – je namreč težko preučevati, saj celice v tako dolgih obdobjih popolnoma razpadejo. Zato se je mednarodna raziskovalna skupina odločila za novo taktiko: v kamninah so iskali spojine, ki so stranski produkt tvorjenja celičnih membran, značilnih za evkarionte. Dejansko so v vzorcih avstralskih kamnin, katerih starost je ocenjena na več kot 1,6 milijarde let, te spojine odkrili in tako domnevo potrdili.
7. Število odkritih planetov je preseglo 5.500
Avgusta letos, približno tri desetletja po tem, ko so astronomi našli prve planete zunaj našega osončja, so znanstveniki razkrili, da so odkrili šest novih eksoplanetov, s čimer se je skupno število znanih planetov dvignilo nad 5.500. Njihovo iskanje s pomočjo specializiranih teleskopov še naprej razkriva izjemno raznolikost svetov v naši galaksiji, o katerih smo pred tem lahko samo ugibali. Vse bolj postaja tudi jasno, da so planeti, ki krožijo okoli zvezd, najverjetneje prej pravilo kot pa izjema.
8. Šimpanzi, tako kot ljudje, doživljajo menopavzo
Menopavza oziroma življenje po reproduktivni dobi je ena od evolucijskih skrivnosti, o kateri biologi že dolgo razmišljajo.
Doslej je bilo znano, da poleg ljudi menopavzo doživljajo nekatere vrste kitov, zdaj pa so raziskovalci odkrili, da jo doživijo tudi šimpanzi – zaenkrat je to potrdila raziskava, omejena na skupino naših najbližjih sorodnikov, v ugandskem narodnem parku Kibale. Študije kažejo, da šimpanzinje doživijo menopavzo približno pri isti starosti kot ženske, torej okoli 50 let. Medtem ko kaže, da pri nekaterih vrstah kitov in delfinov samice po rodni dobi pomagajo vzgajati mladiče svojih potomk ali sorodnic, pa za preučevane šimpanze to ne velja. Kakšna je torej evolucijska prednost, da samice šimpanzov živijo še po rodni dobi, bodo znanstveniki preučevali v prihodnjih letih.
9. Prvo znano deviško rojstvo med ameriškimi krokodili
Med nekaterimi vrstami živali je mogoče, da samice dobijo potomce tudi brez sodelovanja samcev – se pravi brez oploditve. Pojav se imenuje partenogeneza in pri njem samica običajno rodi svoj klon. Pojav je redek in se običajno zgodi, ko se živali soočajo z ekstremnimi populacijskimi pritiski – na primer pomanjkanjem primernih partnerjev. Partenogenezo so doslej zabeležili pri kalifornijskih kondorjih, nekaterih morskih psih in plazilcih. Prvič doslej so jo potrdili tudi med ameriškimi krokodili. Samica ameriškega krokodila iz Kostarike, ki je imela mladiče, dokazano ni imela stika z drugimi živalmi svoje vrste okoli 16 let (živela je v ujetništvu). Analiza je potrdila, da gre pri potomcih za delne klone. Odkritje je pomembno tudi zato, ker njena vrsta v naravi velja za ranljivo in ji grozi izumrtje.
10. Dobili bomo referenčni genom, ki bo bolje predstavljal povprečnega človeka
Čeprav sta si genoma dveh naključnih ljudi (ne glede na spol, raso ali katero drugo okoliščino) podobna v več kot 99 odstotkih, pa je prav odstotek razlike tisti, ki je odločilen za to, da smo med seboj drugačni.
V tem odstotku se lahko skrivajo tudi razlike med nami pri odzivu na različne bolezni. Zato so si znanstveniki prizadevali ustvariti tako imenovani “pangenom”, ki bi najbolje predstavljal človeka, da bi ugotovili te “mikro razlike” in jih uporabili pri razvoju personaliziranega (torej posamezniku prilagojenega) zdravljenja. Dosedanji, več kot 20 let star pangenom, je v veliki meri črpal iz genoma enega posameznika in podatkov večinoma ljudi evropskega rodu. Zdaj so ga posodobili s podatki, ki prihajajo tudi od ljudi z drugih območij.
11. Fosfor, odkrit na Saturnovi luni, kaže, da bi življenje tam bilo mogoče
Šesta največja Saturnova luna, ledeni Enceladus, morda v svoji notranjosti skriva življenje ali pa ga vsak lahko podpira. Na to kaže prisotnost fosforja, enega ključnih elementov v kemiji življenja, v oceanu, ki se skriva pod Enceladusovim ledenim oklepom. Samo odkritje fosforja seveda ne bi bilo dovolj za takšne trditve, vendar so že pred tem na tej luni našli ogljik, vodik, dušik, kisik in žveplo, ki so bistveni za ohranjanje življenja ali znaki njegove prisotnosti. Ledena skala, ki kroži okoli velikana z obroči, je tako postala obetaven kandidat za obstoj zunajzemeljskega življenja.
