Predstavniki afriških držav so prispeli v Sankt Peterburg, kjer so na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom nadaljevali pogovore o možnosti za mir v Ukrajini. Afriški voditelji so pred tem obiskali tudi Kijev, kjer pa je predsednik Zelenski zavrnil možnost mirovnih pogajanj, dokler bodo ruske sile na ukrajinskem ozemlju.
Delegacija več afriških voditeljev na čelu z južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso je po obiskih v Varšavi in Kijevu prispela v Sankt Peterburg, kjer se je sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Putin je med obiskom delegacije predstavnikov sedmih afriških držav, ki si želijo posredovati med Kijevom in Moskvo, jasno predstavil stališča Kremlja, pri čemer je po navedbah tiskovne agencije Reuters prekinil uvodne nagovore afriških voditeljev in v intervenciji pojasnil, zakaj miru ni mogoče doseči na način, kot ga predlagajo.
Ponovil je stališče, da sta Ukrajina in Zahod začela konflikt veliko prej, preden je februarja lani Rusija svoje sile poslala čez mejo v Ukrajino, povzema Reuters. Prav tako je ocenil, da je Zahod tisti, ki je odgovoren za velik skok cen hrane v svetovnem merilu, ter povedal, da Ukrajina žito izvaža predvsem v bogate države in ne v Afriko, kjer ga zelo potrebujejo. Po njegovih besedah prav tako Rusija nikdar ni zavrnila pogovorov z ukrajinsko stranjo, pogovore pa da blokira Kijev.
Načrt afriških voditeljev predvideva več “ukrepov za krepitev zaupanja” ter, tako Reuters, vrnitev vseh ukrajinskih otrok, ki so trenutno nastanjeni v Rusiji. Putin je komentiral tudi to in dejal, da Rusija ukrajinskim otrokom ne preprečuje vrnitve. “Vzeli smo jih iz območja konflikta, rešili smo jim življenja.” Spomnimo, zaradi deportacij otrok je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo Putina in komisarko ruskega predsednika za pravice otrok Marijo Lvovo Belovo.
Medtem ko je znano stališče Moskve, da bi pogovori o miru morali upoštevati “nove realnosti”, torej priključitev okupiranih ozemelj štirih ukrajinskih regij Rusiji, pa je mirovne pogovore na točki, ko Rusija še vedno okupira dele Ukrajine, zavrnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki ga je delegacija afriških voditeljev obiskala v petek. Po njegovih besedah bodo pogovori možni šele, ko bo Rusija svoje sile umaknila z okupiranih ozemelj.
Ruski predsednik je sicer pred začetkom srečanja z afriškimi voditelji izjavil, da je “pripravljen na konstruktiven dialog s tistimi, ki si želijo mir na temelju pravičnosti in upoštevanja legitimnih interesov strani”. Pozdravil je tudi “uravnotežen pristop naših afriških prijateljev” do “krize v Ukrajini”. Po Putinovih besedah Rusija zelo ceni afriška stališča in njihov interes za razrešitev “ukrajinskega konflikta”, krepitev vezi s črno celino pa naj bi bila prioriteta ruske zunanje politike.
Južnoafriški predsednik Ramaphosa je medtem poudaril, da je afriška delegacija v Sankt Peterburg prišla z jasnim sporočilom: “Ta vojna mora imeti konec … Mora se končati s pogajanji in po diplomatski poti”. Izpostavil je, da ima vojna negativne posledice za afriško celino in številne druge države po svetu.
V soboto o novem zračnem napadu poročajo iz okolice Harkova, kjer je ruska raketa zadela avtomobil in ubila oba potnika v njem, poroča tiskovna agencija Reuters. Tarča ukrajinskega zračnega napada z droni pa je bilo sinoči po navedbah ruske strani črpališče na naftovodu v regiji Brjansk. Kot je sporočil guverner omenjene ruske regije Aleksander Bogomaz, je zračna obramba napad odbila in pri tem uničila tri letalnike.
Na Poljskem omilili sporni zakon o preiskavi ruskega vpliva
Spodnji dom poljskega parlamenta je potrdil popravljeno besedilo spornega zakona o ustanovitvi preiskovalne komisije o ruskem vplivu na Poljskem. Preiskovalna komisija bo preučila, ali so poljski javni uslužbenci med letoma 2007 in 2022 podlegli ruskemu vplivu in sprejeli odločitve, ki so škodovale varnosti države. Vsakomur, ki bo spoznan za krivega, bi lahko v skladu s prvotno sprejetim besedilom zakona za deset let prepovedali opravljanje določenih javnih funkcij.
Predsednik Andrzej Duda je zakon podpisal konec maja in ob tem napovedal, da bo ustavnemu sodišču naročil, naj preuči zakon. Kritiki konservativni vladni koaliciji pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) očitajo, da želi s sprejemanjem zakona nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami diskreditirati vodjo opozicije in nekdanjega premierja Donalda Tuska.
Po tem, ko je Evropska komisija Poljski poslala celo uradni opomin zaradi kršitve prava EU, je Duda vložil predlog dopolnila. Iz zakona se tako črta prepoved opravljanja javnih funkcij, člani omenjene komisije pa po novem ne bodo prišli iz vrst poslancev. Dovoljena bo tudi pritožba na odločitev komisije pred drugostopenjskim sodiščem. Po potrditvi v spodnjem domu je sedaj na vrsti senat z opozicijsko večino, ki predloga verjetno ne bo potrdila. Vendar bo imel končno besedo spodnji dom.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
