Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila vojnih zločinov nad civilisti v mestu Harkov. Tamkajšnji prebivalci naj bi bili od 24. februarja med drugim tarča kasetnih bomb in neselektivnega obstreljevanja, pri čemer je bilo ubitih in ranjenih več sto civilistov.
Kot navaja Amnesty International v poročilu z naslovom Kdorkoli lahko umre v kateremkoli trenutku, so bili prebivalci drugega največjega ukrajinskega mesta Harkov od začetka ruske invazije izpostavljeni nenehnim napadom na stanovanjska območja, pri čemer so ruske sile uporabljale tako kasetne bombe kot nevodene rakete in topniško strelivo.
Takšno ravnanje so avtorji poročila označili za vojne zločine, pri čemer so zapisali, da gre morda celo za primere namernega ciljanja na civiliste, saj so napadalci vedeli za število žrtev med prebivalci Harkova, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Amnesty International je našel dokaze, da je ruska vojska uporabljala kasetne bombe tipa 9N210 in 9N235, tudi kasetne mine. Obe vrsti orožja sta prepovedani z mednarodnimi konvencijami, ki jih Rusija sicer ni podpisala.
Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so dodali, da naj bi te uporabila tudi Ukrajina, ki prav tako ni podpisnica konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.
Ubiti so bili na ulici, igriščih in v vrstah za človekoljubno pomoč
Po dneh skrivanja v kleteh so 15. aprila popoldne prebivalci Harkova za nekaj trenutkov uživali spomladansko sonce. 53-letna medicinska sestra Tetjana Ahajeva je skupaj s sosedi po dnevih skrivanja v kleti stopila na prag stavbe. Njen sosed, 28-letni Bogdan Burlucki, je ravno parkiral avto. 65-letna Olga Sadovska je z možem sedela na klopci v parku. Ivan Litvinjenko in njegova žena Oksana pa sta štiriletno hčerko peljala na bližnje igrišče. Bilo je polno družin, komunalni delavci pa so pospravljali okolico.
“Kar naenkrat sem zagledal blisk, bil je podoben iskri ob varjenju kovine. Zgrabil sem hčer, jo potisnil ob drevo in ga objel, tako da je bila hčerka zaščitena med drevesom in mano. Bilo je veliko dima, ničesar nisem videl in slišal sem več eksplozij,” se trenutka, ko so ulico Miru zadele kasetne bombe, spomni Ivan Litvinjenko. “Ko se je dim razkadil, sem na tleh zagledal ljudi. Med njimi so bili komunalni delavci in moja žena Oksana. Ko je hči zagledala mamo na tleh in v mlaki krvi, mi je rekla: ‘Greva domov, mama je mrtva, ljudje so mrtvi.’ Bila je šoku, tako kot sem bil jaz,” je še dejal.
V napadu je umrlo najmanj devet civilistov, več kot 35 jih je bilo ranjenih. Med njimi so bili tudi otroci.
Oksanine napovedi, da bo po hudih poškodbah okrevala, niso bile dobre. “Zdravniki ne vedo, ali bo lahko hodila ali govorila. Naš svet se je obrnil na glavo,” je 26. aprila za Amnesty International povedal njen soprog. Oksana je 11. junija umrla.
18-letnega sina Tetjane Ahajeve je šrapnel zadel v trebuh, 16-letni sin njenega soseda ni imel sreče, med napadom je umrl. Strelivo je poškodovalo več vozil, nekatera so zagorela. Tudi Burlucki je bil v napadu poškodovan. Olgo Sadovsko je strelivo zadelo v nogo.
Starejši so umirali pred svojimi domovi
Kasetno strelivo, ki je 26. aprila zadelo Saltivko je ubilo dve starejši ženski ter hudo poškodovalo žensko in moškega. Njihova soseda, travmatološka sestra Ljudmila, ki je enemu izmed poškodovanih nudila prvo pomoč, je opisala dogodek. Na klopci pred blokom sta sedeli Tetjana Bielova in Olena, zraven sta bila še druga Tetjana in njen mož, je dejala. Ljudmila je bila v svojem stanovanju, v četrtem nadstropju, ko je slišala eksplozije. Šrapneli so prileteli skozi njeno okno. Ko je eksplodirala bomba, so starejši poskušali proti do bloka, je opisala. A je v tistem trenutku eksplodirala še ena bomba.
“Tetjano Bielovo sem našla na prvih stopnicah v stavbi. Ležala je z obrazom navzdol. Umrla je na kraju. Druga Tetjana je ležala nekoliko nižje, umrla je skoraj v trenutku. Njen mož je težko hodil, uporabljal je sprehajalno palico, zato je bil nekoliko za njo. Bil je hudo poškodovan, krvavel je iz glave in trebuha. Druga soseda, Olena Sorokina, je bila ob vhodnih vratih. Bomba ji je odrezala desno nogo,” je povedala.
Zvečer, 15. marca, je bomba zadela dom 67-letnega Sergija Tkačova, v katerem je živel z ženo in sinom. Vsak je počival v svoji sobi, Sergij je v kuhinji gledal televizijo in pil čaj, se spominja žena Valentina. Nato je hišo zadela raketa, kuhinja je zagorela, strop se je zrušil. Sergij je umrl. Prišli so reševalci, a je med tem bomba zadela sosednjo hišo, v kateri je živela 93-letna Sergijeva mama. Na srečo se je med napadom skrila za zunanje stranišče. Bomba je njeno hišo uničila. Reševalci so morali odditi, saj ni bilo varno, pripoveduje Valentina. “Trupla mojega moža niso mogli izvleči izpod ruševin. Zgorel je,” je dodala.
Kaj je kasetno strelivo?
Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Kasetne mine kombinirajo “najhujše značilnosti kasetnega streliva in protipehotnih min,” so še zapisali pri AI.
Zaradi tega je uporaba, proizvodnja, kopičenje, prodaja in prenos kasetnega streliva prepovedana, to določa Konvencija o kasetnem strelivu iz leta 2008. Pridružilo se ji je 110 držav, niti Rusija niti Ukrajina pa nista njeni pogodbenici. A sta državi dolžni spoštovati prepoved uporabe neselektivnega orožja, ki je del mednarodnega humanitarnega prava.
Civilisti pa so Amnesty International poročali tudi, da so ukrajinske sile pogosto delovale iz stanovanjskih sosesk in iz njih izvajale napade. Takšne prakse so ogrozile civiliste in kršijo mednarodno humanitarno pravo, zlasti določilom izogibanja temu, da se vojaški cilji umeščajo znotraj ali blizu gosto poseljenih območij. “Vendar je pomembno poudariti, da te ukrajinske kršitve nikakor ne opravičujejo neselektivnih napadov, ki so jih ruske sile izvajale na te soseske,” so zapisali.
Dvomesečno obstreljevanje mesta, ki se je večinoma prenehalo z umikom ruske vojske iz okolice Harkova, je mestu, ki je pred vojno štelo 1,5 milijona prebivalcev, prineslo masovno uničenje. “Ljudje so bili ubiti v njihovih domovih in na ulicah, na igriščih in na pokopališčih, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč ali ko so kupovali hrano in zdravila,” je obseg tragedije opisala predstavnica Amnesty International Donatella Rovera.
Amnesty International je za potrebe poročila opravil preiskave v zvezi z 41 ruskimi napadi, v katerih je umrlo najmanj 62 ljudi in je bilo 196 ranjenih. V dveh tednih aprila in maja so opravili 160 pogovorov s preživelimi, sorodniki žrtev, očividci in zdravniki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje