Analiza CNN: Za Američane so nastopili nejasni časi, ko je govor o svetovnih zadevah. Vlada po eni strani razlaga, zakaj je bil čas, da se umaknejo iz Afganistana, po drugi strani pa, zakaj je čas, da se zavzamejo za Ukrajino.
To je čas, ko si Američani želijo, da bi bila njihova vojska manj navzoča v tujini. Po drugi strani se Nato zaveda težav. Avtokracije, ki si prizadevajo za širitev, kot sta Rusija in Kitajska, postajajo vse drznejše in delujejo kot zaveznice.
Obdobje Amerike kot velesile je na preizkušnji po vsem svetu.
Vzhodna Evropa
Natančno 30 let po razpadu Sovjetske zveze Rusija manevrira, še bolj želi poseči v Ukrajino, eno svojih nekdanjih republik. Postsovjetska Natova rast je plen ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Bidnova administracija je odločila, da je 8.500 ameriških vojakov v stanju visoke pripravljenost za napotitev v vzhodno Evropo, da bi odvrnila Rusijo in nudila podporo državam članicam Nata.
Zahodna Evropa
Ameriški vpliv je treba okrepiti. Za združitev držav članic Nata proti Rusiji ZDA igrajo tudi vlogo energetskega posrednika in iščejo zagotovila za gorivo z Bližnjega vzhoda in Azije, da bi oslabile vpliv Rusije kot glavnega dobavitelja zemeljskega plina za Nemčijo.
Azija
Kitajska preizkuša avtonomijo Tajvana – otoka s samoupravo, po katerem že dolgo hrepeni – z večkratnimi misijami letalskih sil blizu Tajvana. Največji letošnji vpad se je zgodil dan po tem, ko so ZDA skupaj z Japonsko v okviru vaje premaknile flotiljo v Filipinsko morje.
Medtem je Severna Koreja, ena najbolj zaprtih držav na svetu, povečala število testiranj raket.
Bližnji vzhod
Baze, v katerih so nastanjene ameriške enote v Iraku in Siriji, so bile letos tarča napadov. Ta teden se je ameriški protiraketni sistem Patriot pridružil Združenim arabskim emiratom, da bi prestregli rakete, ki so jih izstrelili jemenski Huti proti letalskemu oporišču Al Dafra v ZAE, kjer so nameščene ameriške enote.
Tu je še Iran. Potem ko so ZDA pod takratnim predsednikom Donaldom Trumpom prekinile mednarodni sporazum, ki naj bi zaustavil jedrsko eskalacijo države, bi lahko Iran vse bolj dostopal do jedrskega orožja.
Ameriška vloga
Vse to se dogaja že nekaj časa, vendar se postavlja vprašanje, kakšna bo vloga ZDA v prihodnje. Dogodki z Ukrajino kažejo, da nasprotniki ZDA čutijo njihovo šibkost in zdaj vidijo priložnost. “Izzivi za ZDA prihajajo v trenutku, ko se v tujini širi prepričanje, da Washington ni tako močan, kot je bil v drugi polovici 20. stoletja,” piše Stephen Collinson iz CNN.
In dodaja: “Kljub zagotovilom Joeja Bidna, da se je ‘Amerika vrnila’, je kaotični umik iz Afganistana lani sprožil vprašanja o usposobljenosti in zavezanosti ZDA. Ameriški nasprotniki vedo, da so Američani izčrpani zaradi 20-letne vojne v tujini, kar je dejavnik, zaradi katerega lahko nekateri računajo, da bo Washington lahko omahoval pri svojih strateških obveznostih iz političnih razlogov.”
Dejavnik Putin
Putin je neposredno ali posredno vpleten v večino teh vprašanj – od Ukrajine do Sirije in Azije.
Prejšnji teden sem napisal, da nihče zagotovo ne ve, za kaj si prizadeva Putin. Toda Fiona Hill, višja sodelavka inštituta Brookings in nekdanja strokovnjakinja za Rusijo v Beli hiši, v The New York Timesu navaja prepričljiv argument, da natančno ve, za kaj si prizadeva, vsaj v zadevi Ukrajina: Vladimir Putin “želi izseliti Združene države Amerike iz Evrope”. “Kot bi lahko drugače rekel: ‘Adijo, Amerika. Naj te vrata ne udarijo na poti ven,” piše.
Jill Dougherty, strokovnjakinja za Rusijo in nekdanja direktorica moskovskega urada CNN, se strinja. “Želijo si ponovitev konca hladne vojne,” je dejala v torek za “Novi dan”. Ruski državni medijski napadi pomagajo oblikovati stališča javnosti na terenu.
Po besedah Fione Hill Putin čuti, da ameriška moč slabi. “Prepričan je, da so ZDA trenutno v enakem položaju, kot je bila Rusija po razpadu Sovjetske zveze: močno oslabljene doma in se umikajo iz tujine.”
Ukrajina potrebuje pomoč ZDA, saj se bodo te razmere odrazile po vsem svetu, še piše Hill.
Trdi, da bi Putinova agresija v Ukrajini poleg izzivanja Nata ogrozila “celoten sistem ZN in dogovore, ki so državam članicam zagotovili suverenost od druge svetovne vojne – podobno invaziji Iraka na Kuvajt leta 1990, vendar z večjim obsegom”.
Zahod o Rusiji ni povsem enoten
Ne glede na vse geopolitične vložke je Putinov gospodarski vzvod tisti, ki je upočasnil evropsko enotnost proti njegovim dejanjem.
Ivana Kottasova za CNN Business iz Londona piše, da je podmorski plinovod Severni tok 2 iz Rusije, ki obide Ukrajino in gre v Nemčijo, postal trn v peti v geopolitični krizi.
Nemčija ni potrdila, da bo oborožila Ukrajino kot druge zahodne demokracije. Vzela si je čas, da vključi plinovod v pogovore o sankcijah proti Rusiji.
“Ker je cilj Rusije razdeliti vse, je bil ta plinovod čudovito sredstvo za razbijanje enotnosti v Evropski uniji in Natu,” je Kristine Berzina, višja sodelavka nemškega Marshallovega sklada Združenih držav, povedala Kottasovi.
Avtor: Zachary B. Wolf/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje