Bo Rusija napadla Ukrajino? Pojasnjujemo konflikt na vzhodu Evrope

Svet 26. Jan. 202206:50 > 09:075 komentarjev
Delite:

Odkar je znano, da so bile lani na območja blizu ukrajinsko-ruske meje premeščene dodatne ruske sile, so odnosi med Rusijo in Zahodom ponovno zelo zaostreni. Medtem ko konflikt na vzhodu Ukrajine še kar traja – proruski separatisti še vedno nadzorujejo območje Donecka in Luganska – je tudi spomin na leto 2014, ko je Rusija anektirala polotok Krim, še vedno živ.

Zakaj so odnosi med Rusijo in Zahodom znova zaostreni?

Odnosi med Rusijo in Zahodom so tradicionalno neprijateljski. Med drugim je iz zahodnih zaveznic pogosto slišati očitke o ruskih hekerjih, ki izvajajo kibernetske napade, Rusija pa v zvezi Nato prepoznava grožnjo. V zadnjih tednih Zahod še posebej skrbi to, da je na območjih blizu meje z Ukrajino od lani stacioniranih še več ruskih vojakov, kot jih je bilo prej. Partnerice ocenjujejo, da je na teh območjih nastanjenih okoli 100.000 ruskih vojakov z oklepnimi enotami in artilerijo.

Nekatere ruske enote so nastanjene na območju tromeje med Belorusijo, Rusijo in Ukrajino oziroma približno 300 kilometrov severno od ukrajinske prestolnice Kijev, nekatere druge pa v bližini separatističnih območij Donecka in Luganska.

“Ko raste napetost, lahko pričakujemo več agresivnih kibernetskih aktivnosti v Ukrajini in morebiti tudi drugod,” je za Reuters komentiral John Hultquist z ameriškega podjetja Mandiant, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo. Po njegovih besedah bi kibernetski napadi v prihodnje lahko vključevali tudi “kritično infrastrukturo”. Odmevnejši kibernetski napad se je v Ukrajini zgodil sredi januarja. Hekerji so napadli vladne spletne strani, iz Kijeva pa so sporočili, da imajo “dokaze”, da je v napad vpletena Rusija.

Ukrajina
Foto : N1

Ob kopičenju ruskih sil na območjih blizu meje z Ukrajino – predvsem iz Washingtona – prihaja vse več svaril pred morebitno invazijo Rusije na ozemlje Ukrajine. Pojasnjujoč, da si Rusija prizadeva “destabilizirati državo in spodkopati varnost ukrajinskih državljanov /…/”, je State Department v nedeljo družinam diplomatov in drugega osebja na veleposlaništvu v Kijevu naročil, naj zapustijo Ukrajino. To odločitev je Kijev nato označil za preuranjeno.

Po navedbah The New York Timesa, ki se sklicuje na poznavalce, bi Rusija morala pred morebitnim napadom na Ukrajino na območje pripeljati tudi podporno infrastrukturo, kot so terenske bolnišnice. V regiji je sicer razporejenih tudi nekaj tisoč vojakov držav zveze Nato – v treh baltskih državah in na Poljskem. Kot so s sedeža Nata sporočili danes, bodo sile zavezništva na vzhodu Evrope v pripravljenosti, poslali pa jim bodo tudi dodatna bojna letala in ladje.

Nato
Foto : N1

Kako verjetno je, da bi Rusija napadla Ukrajino?

Rusija vztrajno zanika, da pripravlja napad na Ukrajino. Zavrnila je tudi informacije britanskih obveščevalcev o tem, da si Moskva prizadeva v Ukrajini vzpostaviti prorusko vlado, ki bi jo lahko vodil nekdanji ukrajinski poslanec Jevgenij Murajev, ter to, da je že vzpostavila stik s številnimi ukrajinskimi politiki. Poročilo obveščevalcev poleg Murajeva omenja še štiri politike, ki so blizu nekdanjemu, Rusiji naklonjenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču, ki je bil odstavljen leta 2014, poroča CNN.

Rusija sicer od zveze Nato zahteva spoštovanje nekaterih varnostnih zagotovil. Med njimi je zahteva, da se Nato ne bo širil na vzhod (torej da se Ukrajina ne bo pridružila zavezništvu) ter da se sile zveze Nato umaknejo iz držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997. Takih držav je 14, med njimi pa so nekdanje Sovjetske republike (Estonija, Litva, Latvija, Poljska ipd.).

Moskva zagovarja stališče, da sta območje Ukrajine in Belorusije del “naravne sfere vpliva” Rusije. To stališče je utemeljeno na ideji, da so ukrajinski, beloruski in ruski narod v bistvu “en narod”.

Ne le približevanje Ukrajine Zahodu, poznavalci med razloge za nastalo situacijo prištevajo tudi notranjepolitične razmere v Rusiji. Priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina je namreč med drugim vsaj nekoliko zamajala pandemija covida-19, ki je oslabila rusko gospodarstvo, t. i. ukrajinska kriza pa zato priročno preusmerja pozornost z domačih problemov.

Ukrajina
Foto : PROFIMEDIA

Kako se bo Zahod odzval v primeru napada Rusije?

Evropska unija in ZDA so sankcije, ki ciljajo ruski energetski, bančni in obrambni sektor, uvedle julija 2014 po ruski priključitvi Krima. Čeprav so v Washingtonu odločeni, da se bodo ZDA skupaj z zavezniki odzvale na vsakršno invazijo Rusije, so v nekaterih državah Unije nekoliko zadržani.

Nemški kancler Olaf Scholz je v intervjuju minuli konec tedna posvaril Evropo in ZDA, naj bodo previdne pri sprejemanju sankcij zoper Rusijo. V Nemčiji se namreč zelo dobro zavedajo, da bi sankcije lahko še poslabšale stanje na področju energetike, saj je Evropa močno odvisna od ruskega plina. Veliko se govori tudi o sankcijah, povezanih s plinovodom Severni tok 2, ki pa še ni operativen – grožnje s sankcijami v povezavi z neoperativnim plinovodom zato po mnenju avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga niso kredibilne.

Čeprav bi morebitne sankcije glede Severnega toka 2 prizadele ruske investitorje (Gazprom), pa bi “še večjo ceno plačali prebivalci Evrope”, je za medijsko hišo Al Džazira pojasnil poznavalec sankcij v mednarodni skupnosti, profesor David Cortright z Univerze Notre Dame. Zaradi zamud v dobavah na sploh evropski potrošniki za plin že zdaj plačujejo več, “Evropejci pa bi najverjetneje plačali še višje cene, če bi bil plinovod uradno blokiran”, je povedal Cortright.

EU je močno odvisna od ruskega plina, surove nafte in trdnih fosilnih goriv. Uvoz zemeljskega plina iz Rusije v Unijo je leta 2019 predstavljal dobrih 40 odstotkov celotnega uvoza plina, navaja Eurostat.

Nemčija prav tako v nasprotju z ZDA in nekaterimi evropskimi državami – Veliko Britanijo, Litvo, Latvijo in Estonijo – v Ukrajino ne bo poslala pomoči v obliki orožja.

Kakšno je stanje na vzhodu Ukrajine, ki je pod nadzorom proruskih separatistov?

Oboroženi konflikt je v Ukrajini izbruhnil leta 2014 – majdanska revolucija je odnesla Rusiji naklonjenega predsednika Janukoviča, Moskva pa je anektirala Krim. Proruski separatisti od leta 2014 nadzorujejo območja v Donbasu na vzhodu Ukrajine, in sicer v samooklicani Ljudski republiki Doneck in samooklicani Ljudski republiki Lugansk. Poznavalci opozarjajo, da je to območje še posebej občutljivo z vidika morebitne invazije.

Rusija ima s separatisti tesne odnose, a samooklicanih republik doslej ni priznala. Če bi jih, bi lahko tamkajšnje oblasti na svoje ozemlje povabile ruske sile, navaja The New York Times. Rusija sicer na območjih samooklicanih republik, kjer živi več kot tri milijone ljudi, izdaja ruske potne liste. Doslej so jih izdali več kot pol milijona.

Lahko pričakujemo, da bo delo diplomatov obrodilo sadove?

Potem ko sta se pretekli teden v Ženevi sestala ameriški državni sekretar Antony Blinken in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, se pogovori predstavnikov ZDA in Rusije nadaljujejo ta teden. Rusija med drugim te dni pričakuje odgovore na zgoraj omenjene varnostne zahteve, ki pa jim bo Zahod težko ugodil.

Kljub napetostim in delnemu umiku osebja oziroma družinskih članov niti ameriško niti britansko veleposlaništvo v Kijevu še ni zaprlo svojih vrat.

Ruska vojska redno organizira vojaške vaje na različnih koncih države. Odmevnejše vaje, v katerih poleg ruskih sodelujejo tudi beloruski vojaki, potekajo v teh dneh na zahodu Belorusije, blizu meje s Poljsko, Litvo in Ukrajino. Največje vojaške vaje ruske vojske bodo sicer letos na vzhodu.

Ukrajina
Foto : PROFIMEDIA

PREBERITE ŠE:

Komentari

Vaš komentar