"Večkrat je popolnoma pomodrela in nehala dihati. Ne morete si predstavljati, kako hudo je to. Tega ne privoščim nikomur," je za N1 povedala mati dojenčice, ki je pred leti v bolnišnici zaradi oslovskega kašlja preživela mesec dni. Število primerov oslovskega kašlja je v zadnjih mesecih v velikem porastu. NIJZ jih je letos zabeležil že 466, 11 otrok je moralo v bolnišnico.
Za N1 je spregovorila mati otroka, ki je pred leti zbolel za oslovskim kašljem.
Najprej je zbolela njena takrat 7-letna hčerka, toda intenzivnega kašljanja niso povezali z boleznijo, ki je zaradi cepljenja v zadnjih desetletjih postala izjemno redka. Zato je dolgo niso prepoznali. “Hčerka je kašljala in kašljala, to se je vleklo več tednov,” je za N1 povedala mati. “Večkrat sem bila z njo pri zdravniku. Najprej so ji dali sirup, a kašelj ni minil, nato so mislili, da je alergija …” je opisovala mati. Ker je bil otrok cepljen, zdravniki dolgo niso pomislili, da bi lahko imel oslovski kašelj. Prav tako je bila takrat precepljenost še visoka, bolezen pa redkejša kot danes.
V tistem času je naša sogovornica rodila drugo hčerko, novorojenčica se je okužila od starejše sestre in takrat so ugotovili, da gre za oslovski kašelj.
Pri šestih tednih so dojenčico hospitalizirali. “To je tako hudo, da si ne morete predstavljati. Šest tednov star novorojenček, popolnoma nebogljeno bitje. Tako majhen otrok še ne zna kašljati in ob napadu preneha dihati. Večkrat je popolnoma pomodrela, priklopili so jo na kisik. Imela je po 40 napadov prekinitve dihanja na noč,” je grozo tistih dni opisala mati, ki je bila z otrokom v bolnišnici več kot en mesec. “Ni smela biti brez nadzora. Če sem malo zaspala, je bila ob njej medicinska sestra, imela je 24-urni nadzor,” je dejala. “Ko vidiš, kako nemočen si, kako nemočen je otrok … Če bi bila v taki situaciji sama doma, zagotovo ne bi preživela, saj otroku v takih okoliščinah sploh ne znaš pomagati. Tega ne privoščim nikomur,” je dejala mati.
Z novorojenčico sta bili več kot en mesec izolirani v bolnišnici, na obisk ni smel nihče, niti mož, niti njena starejša otroka. Mati je še danes hvaležna zdravnikom, posebej dr. Marku Pokornu z otroškega oddelka infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra, ki je takrat zdravil malčico.
Tudi ko sta se vrnili iz bolnišnice, je hčerka še več mesecev kašljala. “Tudi ko sva prišli domov, je imela težave. Do enega leta smo jo morali med spanjem nadzirati ali pa smo imeli vklopljeno elektronsko varuško. Ko je začela kašljati, smo jo morali dvigniti in nagniti naprej, da se je izkašljala, in ji iz žrela odstraniti sluz,” je pripovedovala. Hčerka je morala potem še več let redno hoditi na preglede in je imela občasno še težave z dihalnimi stiskami.
Necepljeni dojenčki so najbolj ogroženi
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos zabeležil že 466 primerov oslovskega kašlja, kar je bistveno več kot v preteklih letih. V celotnem lanskem letu je bilo skupaj prijavljenih 125 primerov. Veliko pa je, so dejali na NIJZ, tudi nepreštetih in neprepoznanih primerov. Bolezen se je v večjem obsegu pojavila lani jeseni, ko so veliko primerov obravnavali tako na Balkanu kot v skandinavskih državah, v Belgiji, Španiji in drugod po Evropi, nato pa se je nalezljivi oslovski kašelj začel še bolj širiti.
V UKC Ljubljana je bilo letos hospitaliziranih 11 otrok (sedem med njimi je bilo dojenčkov) in en odrasel. Ambulantno so obravnavali 30 otrok in osem odraslih bolnikov, kar je precej več kot v preteklih letih, ko so se pojavljali le posamezni primeri. Bolnike zdravijo na infekcijski kliniki v Ljubljani, kjer je tudi trenutno nekaj otrok hospitaliziranih. “Bolnišnično oskrbo potrebujejo predvsem otroci, mlajši od enega leta, ki niso cepljeni, najpogosteje pa otroci, mlajših od 6 mesecev,” je dejala dr. Mojca Rožič, pediatrinja na otroških oddelkih infekcijske klinike.
Najmlajši imajo najtežji potek bolezni. “Močni napadi kašlja otroka izčrpavajo, pogosto se ne morejo niti zadovoljivo hraniti. Prihaja do zariplosti, otroci pomodrijo, težko pridejo do sape,” je opisala zdravnica. “Včasih nastanejo nadaljnji zapleti, kot je bradikardija (znižan srčni pulz), in takrat moramo otroka premestiti v enote intenzivne terapije. Napadi kašlja so videti zelo dramatično, prihaja tudi do trenutnih prenehanj dihanja,” je povedala dr. Rožič.
Otroci so običajno hospitalizirani dober teden do 10 dni. Zdravijo jih tudi z zdravili, ki preprečujejo prenos okužbe na druge.
Pediatrinja je opisala, da oslovski kašelj poteka v treh fazah. “Prvih nekaj dni se kaže kot blago prehladno obolenje, nato se začnejo napadi kašlja, ki se nekaj časa stopnjujejo, v tretji fazi bolezen izzveneva. Oseba je kužna v prvi fazi in še do 21 dni po nastopu napadov kašlja,” je dejala dr. Mojca Rožič in dodala, da so bolezen, ki traja od šest do 10 tednov, nekdaj imenovali tudi bolezen stotih dni.
Problematično je, da je lahko kašelj edini znak bolezni pri necepljenih odraslih. “Ko je oseba najbolj kužna, bolezni pogosto ne prepoznajo. Ljudje gredo šele po nekaj tednih k zdravniku, ki nato ugotovi, da gre za oslovski kašelj. Do takrat pa je bolnik lahko že okužil druge,” je pojasnila dr. Rožič. Poleg zelo majhnih otrok so ogroženi tudi nosečnice, imunsko oslabljeni in kronični pljučni bolniki.
V kliničnem centru so dejali, da so potrjeni primeri le vrh ledene gore, saj verjetno povzročitelj bolezni precej intenzivno kroži med prebivalstvom. Zato so opozorili, da je treba na oslovski kašelj pomisliti pri vsaki osebi, ki 14 dni ali več kašlja v napadih, še posebej če tak napad kašlja izzove bruhanje. Osebe s takimi napadi kašlja naj se izogibajo stikom z novorojenčki in dojenčki.
Pri oslovskem kašlju redko nastanejo hujši zapleti, ki so lahko tudi usodni. Ob trenutnem porastu primerov so v Srbiji umrli štirje otroci, v Bosni in Hercegovini eden in v Avstriji eden, star le nekaj tednov. Zadnja smrt zaradi oslovskega kašlja v Sloveniji je bila prijavljena leta 2004, ko je umrl enomesečni otrok.
Večje število primerov je povezano z nižjo precepljenostjo. Medtem ko je bila ta do leta 2020 okrog 95-odstotna, je v letu 2021 padla na le 86 odstotkov, v letu 2022 pa se nato dvignila na 89 odstotkov, kar ne zadostuje za preprečitev izbruhov.
Pri nas proti oslovskemu kašlju cepimo dojenčke pri treh in petih mesecih, v starosti 11–18 mesecev, nato pa še enkrat v drugem razredu osnovne šole in enkrat v srednji šoli. “Zaščita po cepljenju traja od osem do 12 let in postopoma upada, zato priporočamo poživitvene odmerke,” svetuje dr. Rožič. “Pogosto zbolevajo mladi odrasli, ki niso cepljeni s poživitvenim odmerkom, in nato prenesejo bolezen na svoje otroke,” je dejala. “Predvsem pa močno priporočamo, da se cepijo nosečnice, po 24. tednu nosečnosti v vsaki nosečnosti. Cepljena nosečnica tvori protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na še nerojenega otroka. Ta ima ob rojstvu nekaj zaščite, ki ga pred boleznijo varuje v mesecih, ko še ne more biti cepljen,” je priporočala.
“Ponovno moramo začeti razmišljati kolektivno. S cepljenjem zaščitimo celo družbo in otroke naše družbe, vse naše otroke,” je še dodala zdravnica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje