Evropski poslanci so na današnjem glasovanju podprli vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo, s čimer so podprli opredelitev jedrske energije in plina kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Predlog je močno razdelil članice in javnost, kar se je pokazalo tudi pri glasovanju.
Proti vključitvi jedrske energije in plina v taksonomijo je glasovalo 278 evropskih poslancev, medtem ko jih je 328 predlog podprlo. Glasovanja, ki je potekalo v Strasbourgu, se je vzdržalo 33 poslancev. Evropski parlament se je tako opredelil do resolucije, ki sta jo pripravila odbora Evropskega parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter za ekonomske in monetarne zadeve. Ta sta nasprotovala uvedbi delegirane uredbe, ki jo je pripravila Evropska komisija in ki jedrsko energijo in zemeljski plin vključuje med tehnologije, ki jih taksonomija določa kot trajnostne.
Komisija, ki je pripravila delegirano uredbo, namreč meni, da imajo v času zelenega prehoda zasebne naložbe v dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in plinom, pomembno vlogo. Zato je predlagala, da se nekatere dejavnosti, povezane s plinom iz fosilnih virov in jedrsko energijo, vključijo med prehodne dejavnosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. Vključitev je sicer časovno omejena, zanjo pa veljajo posebni pogoji in zahteve glede preglednosti, pojasnjujejo na Komisiji.
Okoljske organizacije in nekateri evropski zakonodajalci so delegirano uredbo močno kritizirali, saj so menili, da bi z uvrstitvijo jedrske energije in plina med zelene dejavnosti lahko še poglobili odvisnost EU od uvoza ruskih energentov. Podporniki uredbe pa so trdili, da bi njena zavrnitev pomenila še višje cene energentov, kar bi otežilo izhod iz premoga.
Predlogu so ostro nasprotovali Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Francija, ki je močno odvisna od jedrske energije, Finska in več članic iz srednje in vzhodne Evrope pa so opredelitev jedrske energije kot zelene podpirale.
Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska so Komisijo pozvale tudi, naj spremeni predlog glede uvrstitve nekaterih plinskih projektov med zelene, češ da ni dovolj znanstvenih dokazov za vključitev plina v okvir taksonomije. Nemčija, ki je močno odvisna od plina, je pozneje delegirano uredbo podprla.
Avstrija in Luksemburg bosta odločitev izpodbijala na Sodišču EU
Umestitev jedrske energije in plina med zelene dejavnosti sta podpirali tudi Češka, ki je ravno prevzela predsedstvo EU, in Slovenija. “Pozivam vas, da ne zavrnete tega krhkega, skrbno izpogajanega kompromisa,” je pred glasovanjem dejal češki premier Petr Fiala.
K podpori delegirane uredbe so pozvali tudi v Društvu jedrskih strokovnjakov Slovenije. V torkovi razpravi glede taksonomije pa je slovenski evropski poslanec Franc Bogovič (SLS) menil, da bi bila izključitev jedrske energije iz taksonomije škodljiva za potrošnike, okolje in gospodarstvo.
“Če bomo na glasovanju v sredo predlagano delegirano uredbo zavrnili, bomo EU prikrajšali za naložbe v tovrstne tehnologije, ki so ključne za našo energetsko neodvisnost, tehnološko stabilnost elektroenergetskih sistemov in dostopne cene energije za potrošnike,” je dejal v torkovi razpravi. Po današnjem glasovanju je po Twitterju zapisal, da je v parlamentu prevladal razum.
Na drugi strani sta po sprejetju uredbe Avstrija in Luksemburg potrdila, da bosta umestitev jedrske energije in plina med zelene dejavnosti izpodbijala na Sodišču EU.
Luksemburški minister za energijo Claude Turmes je tvitvnil, da bosta državi vložili tožbo. Njegova avstrijska kolegica Leonore Gewessler pa je medtem na Twitterju zapisala, da bo Avstrija takoj, ko bo uredba stopila v veljavo, na Sodišče EU vložila že pripravljeno dokumentacijo za razveljavitev uredbe. Ob tem je dodala, da bo za tožbo poskušala pridobiti več zaveznikov.
Če do 11. julija niti Evropski parlament niti Svet ne bosta zavrnila predloga, bo delegirani akt o taksonomiji začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Taksonomija je kot sistem označevanja trajnostnih naložb predvsem vodnik za finančne vlagatelje pri odločanju o naložbah v zelene dejavnosti, s čimer naj bi pomagali EU, da bi do leta 2050 dosegla cilj ničelnih emisij toplogrednih plinov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!