Zdaj je tudi uradno, Hrvaška bo 1. januarja postala članica schengenskega območja. Medtem ko je veliko pozornosti pritegnila najbolj očitna sprememba – konec preverjanja dokumentov na slovensko-hrvaški meji –, pa vstop v schengen prinaša tudi nekatere druge izzive. Med njimi migracije in posledično vprašanje, ali bi lahko Slovenija uvedla nadzor na slovensko-hrvaški meji.
Potem ko so v prvi polovici novembra evropski poslanci podprli vstop Hrvaške v schengen, so danes hrvaški priključitvi v schengensko območje prikimali tudi ministri za notranje zadeve držav Evropske unije (EU), ki so v schengenu.
1. Kako se območje schengna spreminja z vstopom Hrvaške?
Območje schengna je območje brez kontrol na notranjih mejah – nadzor se lahko uvede le izjemoma. V izrednih okoliščinah, ki ogrožajo delovanje schengenskega območja kot celote, nadzor na notranjih mejah odobri Svet EU, kot odziv na resno grožnjo pa lahko tovrstno kontrolo uvedejo posamezne države članice, ki se odzivajo na resno grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti, piše na spletni strani Sveta EU.
S hrvaško priključitvijo schengenu bo ta vključeval 27 držav: 23 držav članic EU in vse članice Evropskega združenja za prosto trgovino (Islandijo, Lihtenštajn, Norveško in Švico).
Potniki, ki bodo na Hrvaško prišli z območja schengena oziroma bodo iz Hrvaške potovali v države schengena, se bodo lahko prosto gibali, ne da bi morali za to skozi mejno kontrolo. Pri sebi bodo morali sicer še vedno imeti osebni dokument.
Območje schengna se razprostira na več kot štiri milijone kvadratnih kilometrov, na območju pa živi več kot 420 milijonov prebivalcev.
Prednosti prehajanja notranjih meja še posebej občuti okoli 3,5 milijona ljudi, ki notranje meje dnevno prečkajo zaradi dela, študija ali obiskov pri družini, prijateljih. Kot še navaja Svet EU na spletni strani, Evropejci vsako leto opravijo 1,25 milijarde potovanj znotraj schengenskega območja, kar zelo koristi tudi turizmu in kulturnemu sektorju
2. Kaj vstop Hrvaške v schengen pomeni za Slovenijo?
Ne le, da bodo potniki, ki iz Slovenije potujejo na Hrvaško in nazaj, od 1. januarja mejo prečkali, ne da bi na prehodu stali v kolonah na mejnih prehodih, hrvaški vstop v schengen med drugim prinaša tudi spremembe za slovensko policijo.
Slovenska policija je na vstop južne sosede v schengen pripravljena tako na strateški kot na operativni ravni, je nedavno sporočila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Varovanje zunanje in notranje schengenske meje izvaja 1.725 policistov. Na meji s Hrvaško jih je 1.411 in vsi bodo ostali zaposleni v policiji. Večinoma bodo delali v okviru policijskih postaj, na katerih so že doslej izvajali naloge varovanja državne meje.
Slovensko-hrvaško mejo, ki bo še do 1. januarja zunanja schengenska meja, je sicer možno prečkati na 62 mejnih prehodih, je zapisano na spletni strani policije. 57 je kopenskih mejnih prehodov (od tega 32 za mednarodni, 25 pa za obmejni promet), zračni so trije (Ljubljana-Brnik, Maribor-Slivnica in Portorož), morska pa dva (Koper, Piran).
Kontrola na kopenskih in morskih mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško bo ukinjena 1. januarja 2023, kontrola na zračnih pa 26. marca 2023, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.
Schengen je ime manjše vasi v Luksemburgu ob meji z Nemčijo in Francijo, kjer sta bila leta 1985 in 1990 podpisana Schengenski sporazum oziroma Schengenska konvencija.
3. Kaj vstop Hrvaške v schengen pomeni za slovensko varnost?
Schengensko območje, tako Svet EU, pomeni izboljšano varnost Unije. Schengen namreč med drugim omogoča neposredno izmenjavo informacij med policijami, čezmejno zasledovanje storilcev kaznivih dejanj in čezmejni nadzor osumljencev in osumljenk.
Varnost slovensko-hrvaške meje bo Slovenija zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Najbolj izpostavljeni vzrok za skrb je trenutno naraščajoče število prihodov prebežnikov, ki pripotujejo prek Zahodnega Balkana. Kot je zagotovila Bobnar, bo Slovenija na tem področju še naprej sodelovala (tudi) s hrvaškimi varnostnimi organi. Slovenija, je zagotovila, je izrazito tranzitna država in ne postaja t. i. migrantski žep.
Vstop Hrvaške v schengensko območje po mnenju premierja Roberta Goloba ne bo poslabšal razmer z naraščajočim številom prebežnikov, ampak jih bo izboljšal.
V obdobju od 1. januarja letos do konca oktobra je bilo po podatkih policije obravnavanih 21.467 nezakonitih prehodov državne meje. Število je večje za 161,1 odstotka glede na primerljivo obdobje lani, ko je bilo obravnavanih 8.222 nezakonitih prehodov. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Burundija, Afganistana in Indije, in sicer so največ nezakonitih prehodov zabeležili na koprski policijski upravi.
Kar zadeva prebežnike iz posameznih držav, jih je od januarja do konca oktobra v Slovenijo največ pripotovalo iz Burundija – 3.830. Državljani Burundija do oktobrske uskladitve vizumskih politik za vstop v Srbijo, od koder so se napotili proti Sloveniji, niso potrebovali vizuma.
Evropska komisija je ta teden, pred vrhom EU in Zahodnega Balkana v Tirani in zasedanjem notranjih ministrov, predstavila akcijski načrt z 20 ukrepi za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki med drugim vključuje pospešitev azilnih postopkov v državah Zahodnega Balkana ter zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU.
4. Namerava Slovenija uvesti nadzor na slovensko-hrvaški meji?
Po besedah ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon je Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje uvesti nadzor, ko oziroma če bo to potrebno, premier Golob pa je ta teden v Tirani komentiral, da ne ve, zakaj bi kdo pričakoval nadzor na meji med Slovenijo in Hrvaško.
Slovenija je sicer precej kritična do nadzora, ki ga na notranji schengenski meji – zaradi povečanih migracijskih tokov – Avstrija podaljšuje od leta 2015. Ministrstvo za zunanje zadeve je pred mesecem dni sporočilo, da Slovenija avstrijsko odločitev o ponovnem podaljšanju nadzora ocenjuje kot “neutemeljeno oziroma da avstrijska stran ni dokazala obstoja nove grožnje varnosti”.
5. Kaj sta Slovenija in Hrvaška zapisali v enostranskih izjavah ob hrvaškem vstopu v schengen?
Slovenija in Hrvaška sta ob hrvaškem vstopu v schengen pripravili vsaka svojo enostransko izjavo o arbitražni razsodbi. Slovenija v njej po neuradnih informacijah poudarja, da je meja med državama določena z arbitražno razsodbo, ki je končna in obvezujoča. Hrvaška pa medtem v svoji izjavi zatrjuje, da je razsodba ne obvezuje. Več preberite v tem prispevku.
6. Katere obveznosti mora izpolnjevati država, tudi Hrvaška, da se pridruži schengenskemu območju?
Svet EU na spletni strani navaja, da mora država uporabljati skupni sklop schengenskih pravil v zvezi s kontrolami na mejah, izdajanjem vizumov, policijskim sodelovanjem in varstvom osebnih podatkov. Prav tako mora sprejeti odgovornost za nadzorovanje zunanjih meja in odgovornost za izdajanje enotnih schengenskih vizumov. Učinkovito mora sodelovati z organi kazenskega pregona iz drugih schengenskih držav, da se po odpravi kontrol na notranjih mejah ohrani visoka raven varnosti, ter vzpostaviti povezavo s schengenskim informacijskim sistemom (SIS) in ga uporabljati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje