Nevarni virus, ki ga prenaša navadni hišni komar, tudi v naši soseščini

Virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji, se v letošnjem vročem poletju širi po Evropi, tudi v naši soseščini. Več kot 300 primerov so zabeležili v Italiji, enega v Avstriji, tri pa na Hrvaškem, kjer je eden od bolnikov, starejši moški, na intenzivni negi. V Grčiji, Srbiji in Severni Makedoniji je več obolelih umrlo. Večina okuženih nima simptomov, zato jih uradne statistike ne zaznajo.

V Sloveniji letos okužb uradno še ni bilo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je virus Zahodnega Nila nazadnje zabeležil leta 2024, ko je zbolelo šest ljudi.

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) so do 21. avgusta zaznali več kot 620 okužb v 12 državah, največ v Italiji, več kot 300, ter Grčiji, okrog 160. Več kot 60 ljudi se je okužilo v Španiji, okrog 40 v Severni Makedoniji, 30 v Romuniji, 20 v Franciji. Po nekaj deset okuženih je tudi v Srbiji, Franciji, Nemčiji ...

Okužba z virusom Zahodnega Nila je najpogostejša v poletnih mesecih in na začetku jeseni, ko je aktivnost komarjev, ki prenašajo virus, največja. Število okužb se je v zadnjih tednih precej povečalo. Do 5. avgusta jih je bilo zabeleženih 241, v naslednjih dveh tednih pa še skoraj 400.

Na Balkanu narašča število hudo bolnih

Prejšnji teden je poskočilo število okužb na Balkanu.

Hrvaški zavod za javno zdravstvo je julija in avgusta potrdil okužbo pri treh osebah z območja Zagreba in zagrebške županije. Eden od bolnikov, moški, starejši od 80 let, je hospitaliziran na zagrebški kliniki za infekcijske bolezni, na intenzivni negi in priključen na respirator.

V Srbiji so od začetka junija zabeležili 11 primerov, med katerimi jih ima deset hujšo, nevroinvazivno obliko bolezni, je sporočil srbski inštitut za javno zdravje. Njihova povprečna starost je dobrih 66 let.

V Severni Makedoniji so od sredine maja potrdili skupno 44 primerov okužbe, hospitaliziranih je bilo 43 bolnikov. Doslej je umrlo pet obolelih, stanje treh bolnikov je zelo težko, je sporočil minister za zdravje Sašo Klekovski.

S porastom okužb se sooča tudi Grčija. Do 19. avgusta so zabeležili 157 primerov in 13 smrti, samo v zadnjem tednu 47 novih primerov in štiri smrti.

Ti podatki kažejo, da velike večine primerov nacionalni inštituti za javno zdravje ne zabeležijo, saj niti ljudje sami ne vedo, da so okuženi. Kot pojasnjujejo na NIJZ, mora zdravnik, ki posumi ali potrdi nalezljivo bolezen, to prijaviti. Letos primera virusa Zahodnega Nila pri nas še ni bilo, prav tako ne lani. Šest primerov je NIJZ zabeležil leta 2024 v pomurski in podravski regiji. Dva od bolnikov pa sta potrebovala bolnišnično oskrbo.

Je pa letos NIJZ pri nas potrdil več primerov drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji – šest bolnikov je imelo malarijo, štirje čikungunjo, 24 pa dengo.

Kakšni so simptomi?

Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, okrog 80 odstotkov nima bolezenskih znakov. Strokovnjaki tako opozarjajo, da bi bilo dejansko število okuženih lahko tudi desetkrat večje od uradnih podatkov.

Pri tistih, ki zbolijo, se bolezen kaže s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih.

Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja, pojasnjujejo na NIJZ. Od okužbe do pojava bolezni običajno mine od 3 do 14 dni.

Večje tveganje za hujši potek bolezni imajo starejši od 50. let in osebe z okrnjeno imunostjo.

Virus prenaša navadni komar

Virus Zahodnega Nila prenašajo predvsem komarji iz rodu Culex, pri nas je to tudi navadni hišni komar (Culex pipiens). Komar se z virusom Zahodnega Nila običajno okuži pri okuženih pticah, nato pa ga lahko s pikom prenese na človeka. Predlani je denimo Nacionalni veterinarski inštitut potrdil okužbo z virusom Zahodnega Nila pri štirih sivih vranah, ki so jih testirali v Ljubljani, še pred tem pa pri pticah selivkah, perutnini in živalih v ljubljanskem živalskem vrtu.

Kot je za N1 takrat povedala virologinja dr. Tatjana Avšič Županc, so o prisotnosti virusa poročali že pred 30 leti, ko so v raziskavi ugotovili, da je bilo z virusom Zahodnega Nila okuženih kar okrog 6 odstotkov gozdnih delavcev.

Tudi strokovnjakinja za komarje s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem Katja Adam pravi, da možnost za širjenje virusa obstaja in je vedno obstajala tudi v Sloveniji.

"Virus Zahodnega Nila ni toliko vezan na invazivne vrste, saj je glavni prinašalec navadni komar, ki je pri nas avtohton," je pojasnila. "Okužba je zato možna tudi pri nas," je poudarila in opozorila na možnost spregledanih okužb. Ljudem je svetovala, naj so pozorni na simptome, saj jih nekateri pripišejo blažji virozi in se niti ne zavedajo, da so okuženi.

Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, prav tako proti virusu Zahodnega Nila ni cepiva.

"Zato je najpomembnejši ukrep preprečevanje pikov komarjev," svetujejo na NIJZ.

Pri tem nam lahko pomagajo repelenti, nošenje oblačil z dolgimi rokavi in nogavic, zlasti v času največje aktivnosti komarjev, ter namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata.

Komarjem za razmnoževanje zadostujejo že zelo majhne količine stoječe vode, zato je pomembno odstranjevati ali redno prazniti predmete, v katerih se lahko nabira voda, kot so vedra, cvetlični lonci in stare pnevmatike.