Izraelski premier Jair Lapid je izjavil, da sporazum o morski meji, ki ga bosta danes podpisala Izrael in Libanon, pomeni "de facto priznanje judovske države" s strani Libanona. O sporazumu glede morske meje, ki poteka na območju, bogatem z zemeljskim plinom, sta se državi dogovorili v začetku meseca po intenzivnih pogajanjih pod okriljem ZDA.
“To je politični dosežek – ne zgodi se vsak dan, da sovražna država pred celotno mednarodno skupnostjo s pisnim sporazumom prizna državo Izrael,” je dejal premier Jair Lapid. Izrael in Libanon sta namreč tehnično še vedno v vojni, izraelske oblasti pa obravnavajo Libanon kot “sovražno državo”.
Libanonski predsednik Michel Aoun se je nato po poročanju francoske tiskovne agencije AFP odzval z zapisom, v katerem je zatrdil, da je sporazum zgolj “tehnične narave” in nima “političnih razsežnosti”. “Država Izrael je zmagala. Na varnostnem, gospodarskem, diplomatskem in energetskem področju,” pa je Lapid dejal ob začetku današnje seje izraelske vlade, na kateri so uradno potrdili sporazum.
Dokumente sta danes ločeno podpisala oba voditelja – izraelski premier Lapid v Jeruzalemu, libanonski predsednik Aoun pa v predsedniški palači v Bejrutu, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Podpisana dokumenta bodo popoldne na uradni slovesnosti na sedežu začasnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) predali ameriškemu odposlancu in posredniku Amosu Hochsteinu.
“Zgodovinski preboj”
Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo ob srečanju z izraelskim kolegom Jicakom Hercogom v Washingtonu dogovor označil za “zgodovinski preboj”. Washington je imel ključno vlogo pri posredovanju v dolgotrajnih pogajanjih med Izraelom in Libanonom.
Vodja Hezbolaha Hasan Nasralah je po podpisu sporazuma danes sporočil, da bo gibanje ustavilo vse “izredne in posebne ukrepe” proti Izraelu, ki so trajali več mesecev. V govoru na televiziji je Nasralah sporazum še označil za veliko zmago za Libanon, poroča AFP. “Naša misija je končana,” je še dejal Nasralah in dodal, da pri sporazumu ne gre niti za mednarodno pogodbo nit za priznanje Izraela.
Državi sta pogajanja o morski meji obnovili leta 2020, vendar je proces večkrat naletel na ovire. Glavni vir trenj je bilo plinsko polje Kariš, za katerega je Izrael vztrajal, da v celoti spada v njegove vode in ni predmet pogajanj.Libanon naj bi si lastil del polja in Hezbolah, militantna šiitska skupina, ki jo podpira Iran in ima velik vpliv v Libanonu, je zagrozil z napadi, če bi Izrael tam začel črpati plin. To se je sicer v sredo pred napovedanim podpisom sporazuma že začelo.
Po določilih sporazuma naj bi celotno polje Kariš prišlo pod izraelski nadzor, medtem ko bi si državi razdelili drugo potencialno plinsko polje Kana, vendar bi bilo njegovo izkoriščanje pod nadzorom Libanona, Izrael pa naj bi prejemal del prihodkov iz tega naslova.
Od bogatih nahajališč plina v vzhodnem Sredozemlju si v prizadevanjih za odmik od dobav plina iz Rusije veliko obetajo tudi države EU. Unija, Egipt in Izrael so junija letos podpisali tristranski memorandum o soglasju za izvoz zemeljskega plina v Evropo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje