Janša in Costa po srečanju na Brdu: Dogovor o večletnem proračunu EU je treba doseči do konca leta

Predsednik vlade Janez Janša je danes na Brdu pri Kranju sprejel predsednika Evropskega sveta Antonia Costo, ki v okviru turneje po prestolnicah članic unije usklajuje stališčao prihodnjem večletnem finančnem okviru EU (MFF) za obdobje 2028–2034.

Janša in Costa sta na novinarski konferenci po srečanju poudarila, da pogajanja prehajajo v najbolj odločilno fazo, ključni skupni cilj pa je sklenitev dogovora do konca letošnjega leta.

"To lepo vreme na neki način seveda tudi ilustrira ton naših pogovorov. Seveda gre predvsem za sedemletno finančno perspektivo Evropske unije. Smo nekje v najbolj odločilni fazi pogajanj in pripravi sporazuma," je po pogovorih dejal premier Janša.

Costa, ki z obiskom v Sloveniji zaključuje drugi teden svoje turneje po Uniji, pa je opozoril na nujnost pravočasnega kompromisa: "Ne smemo izgubljati časa. Dogovor o našem dolgoročnem proračunu moramo doseči do konca tega leta. Zamuda bi vodila do prekinitve financiranja. To bi lahko pomenilo, da bi kmetje čakali na plačila, podjetja ne bi imela pogodb, študentje bi ostali brez štipendij, laboratoriji pa brez sredstev za delo."

Kakšna je predlagana časovnica?

Predsednik Evropskega sveta je ob tem predstavil jasen časovni načrt: politični dogovor je treba doseči še pred koncem letošnjega leta, zakonodaja mora biti sprejeta v prihodnjem letu in zagotoviti izplačevanje dogovorjenih sredstev 1. januarja 2028.

Slovenski premier je bil optimističen glede predlagane časovnice. Pojasnil je, da je zadnji okvir še iz časa ciprskega predsedovanja za Slovenijo bistveno ugodnejši od izhodišča Evropske komisije, članice pa zdaj čakajo še na predlog irskega predsedstva.

"Pričakujemo, da bomo oktobra dosegli dogovor o lastnih virih, kjer je treba upoštevati različne interese in različen položaj držav članic, poiskati dober kompromis, zagotoviti dovolj sredstev za odplačilo prej prevzetih obveznosti in se potem seveda skoncentrirati novembra na posebnem vrhu Evropske unije na ostale odprte zadeve. Smo optimisti, da bo dogovor dosežen do konca tega leta in da bo to eno od lepih božičnih daril za Evropejce," je poudaril Janša.

Janša in Costa sta ob tem opozorila, da priprava novega večletnega proračuna EU poteka v povsem spremenjenih geopolitičnih okoliščinah kot leta 2020.

"Ta nova realnost zahteva nov pristop k našemu proračunu z novo strukturo in novim načinom razporejanja naših sredstev, popolnoma drugačnim od prejšnjih. Naš naslednji proračun mora izpolniti skupne prioritete, ki jih je določil Evropski svet – konkurenčnost, obrambo, varnost in odpornost," je poudaril predsednik Evropskega sveta in dodal: "To moramo storiti ob ohranjanju naših politik na področju kmetijstva in kohezije, ki so se izkazale za bistvene za blaginjo in uravnotežen razvoj vsake evropske regije."

Janez Janša je med ključnimi izzivi izpostavil še področja prehranske, energetske in kibernetske varnosti ter obrambe, pri tem pa je dodal, da lahko Unija področje obrambe uspešno izvaja predvsem v sodelovanju znotraj zavezništva Nato. Janša je opozoril še na nujno vzporedno vlaganje v konkurenčnost, inovacije in industrijsko preobrazbo: "Kajti če se ne ustvarja nova vrednost, če ni denarja, potem tudi za tiste prve prioritete ni dovolj sredstev ali pa virov."

Področje kohezije je ocenil kot pomemben instrument za pomoč manj razvitim regijam, kar pomaga pri gradnji enotnosti Evropske unije. Po njegovih besedah je za Slovenijo bistveno, da so njeni interesi pravično uravnoteženi na področjih kohezije, kmetijskih politik in inovacij, pri čemer je opozoril, da idealen neto položaj posamezne države članice ne pomeni veliko, če skupni proračun ne zagotavlja dovolj sredstev za reševanje skupnih izzivov.

"Pomagali bodo zmanjšati nacionalne prispevke ob podpori ambicioznih naložb"

Janša in Costa sta se na srečanju pogovarjala tudi o možnih virih polnjenja proračunske blagajne, pri čemer je Costa poudaril, da je treba nacionalne prispevke ohraniti v razumnih mejah. "Zato bodo novi lastni viri, novi prihodkovni tokovi na evropski ravni, prav tako ključni element celotnega paketa. Pomagali bodo zmanjšati nacionalne prispevke ob podpori ambicioznih naložb," je dejal.

Pogajalsko izhodišče trenutno predstavlja junijski ciprski predlog, ki predvideva sedemletni proračunski okvir v višini okoli 1.950 milijard evrov, kar je za nekaj deset milijard manj od prvotnega predloga Evropske komisije.

Pogajanja o proračunu sicer zaznamuje razhajanje med šesterico neto plačnic (med njimi Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko), ki si prizadeva za znižanje proračunskega okvira. Na drugi strani je približno polovica članic EU, med njimi tudi Slovenija, ki rezom proračuna nasprotuje.

Slovenski premier in predsednik Evropskega sveta sta nekaj besed namenila tudi širitvi Evropske unije. Costa je ob tem ocenil, da je širitveni proces letos dobil nov zagon, saj se je začela priprava pristopne pogodbe s Črno goro, Albanija pa je odprla naslednjo fazo pogajanj.

"Rad bi se zahvalil in pohvalil Slovenijo za vašo trdno in usklajeno podporo širitvi, in ne le na Zahodnem Balkanu, temveč tudi Moldaviji in Ukrajini, saj je podpora tem državam na njihovi poti do članstva v Evropski uniji naložba v varnost in blaginjo Evrope," je poudaril Costa. Janša pa je širitev EU označil kot strateški odgovor na vojno v Ukrajini in izpolnjevanje temeljnega poslanstva Unije – da celotna evropska celina živi v miru in združena.

Costa je ob koncu poudaril, da je pogoj za strateško avtonomijo Evrope njena notranja enotnost, pri čemer je izpostavil tudi Janševo vlogo v Evropskem svetu: "Kot eden od članov Sveta z največ izkušnjami in najdaljšim stažem imate veliko odgovornost in računamo na vašo modrost ter izkušnje, da nam pomagate napredovati v naši evropski enotnosti."