
Pri gašenju uničujočih požarov v Kaliforniji uporabljajo tudi rdečo snov, ki lahko še več tednov po požaru ostane na območju. Preverili smo, za kaj gre.
Gasilci se še vedno borijo z uničujočimi požari v Los Angelesu. Širjenje ognja jim je sicer uspelo nekoliko omejiti, a bitke še ni konec. Vremenoslovci že opozarjajo, da se bo veter na tem območju znova okrepil. Gasijo s pomočjo letal, ki pa drugače kot pri nas za gašenje uporabljajo tudi rdečo snov.
Gre za tako imenovani retardant oziroma kemični zaviralec ognja. Kot so za medij NPR pojasnili na ameriškem zavodu za gozdove, zaviralci delujejo tako, da hladijo in prekrijejo gorivo, izčrpavajo kisik v ognju in upočasnjujejo gorenje z anorganskimi solmi, ki so del te mešanice.
Kot so za N1 pojasnili v Gasilski šoli Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Ig, se mešanica vode in retardanta lahko uporablja tudi pri klasičnem gašenju. Retardant omogoči boljše prodiranje vode v strukturo goreče snovi in daljšo obstojnost na površini goriva ter s tem zaviranje gorenja. V Sloveniji gasilci tega sredstva ne uporabljajo.
“Gre za mešanico vode in gnojila. Rdeča barva, ki jo vidite, je samo rja,” je za NPR povedal profesor gradbenega in okoljskega inženirstva na univerzi Južne Kalifornije Daniel McCurry. Pojasnil je, da v naravi barva sčasoma zbledi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi.

Snov vsebuje tudi zgoščevalno sredstvo, ki jo naredi bolj lepljivo, kar preprečuje, da bi jo zaneslo stran od cilja. Ključna sestavina zaviralca pa je po McCurryjevih besedah gnojilo iz amonijevega fosfata (kar ni enako kot amonijev nitrat, ki je prav tako gnojilo, se pa lahko uporablja tudi v eksplozivih). Celuloza v rastlinah med segrevanjem razpade, pri čemer nastanejo vnetljive spojine. Reakcija med zaviralcem in celulozo pa porabi toplotno energijo iz požara, pri čemer nastane nevnetljiv ogljikov material.
“Gasilci običajno retardanta ne odvržejo neposredno v središče ognja,” je dejal McCurry. “Večinoma ga odvržejo ob rob in tako poskušajo preprečiti širjenje požara. Medtem ko voda izhlapi, pa gnojilo in rdeča barva lahko ostaneta na območju gašenja še več dni ali tednov,” je pojasnil.
Je snov nevarna?
Omenjeno snov je zavod za gozdove ZDA odobril za uporabo. McCurry pravi, da retardante za gašenje uporabljajo že desetletja, so jim pa v zadnjih letih spremenili sestavo, da so po novem manj strupeni za vodne organizme.
Z letala lahko naenkrat odvržejo celo 35 tisoč litrov te mešanice. V tako obsežnih požarih, kot divjajo v Kaliforniji, se zato postavlja vprašanje, ali bi snov lahko imela dolgoročnejše škodljive učinke. Ameriški zavod za gozdove prepoveduje uporabo zaviralcev na občutljivih in zavarovanih območjih, kot so vodni viri in habitati ogroženih vrst. Vendar pa ta prepoved ne velja, kadar so ogrožena življenja ljudi ali javna varnost. Je pa treba uporabo zaviralcev na omejenih območjih prijaviti zaradi popožarne sanacije.
Retardant proizvajalca Phos-Chek, ki ga uporabljajo za gašenje v Kaliforniji, ne vsebuje snovi, ki so v tej zvezni državi na seznamu rakotvornih in škodljivih snovi. Zavod za gozdove pa prepoveduje, da bi retardanti vsebovali PFAS oziroma tako imenovane večne kemikalije.
Lani so McCurry in njegovi sodelavci objavili študijo, ki nakazuje, da lahko nekateri izdelki za gašenje, tudi Phos-Chek, vsebujejo strupene težke kovine, med njimi kadmij in krom. Samih težkih kovin sicer ne dodajajo zaviralcem ognja, so pa lahko v njih naravno prisotne kot nečistoče, ki prihajajo iz istega vira kot gnojila za pridelke, še piše NPR.

V Sloveniji jih ne uporabljamo
Kot rečeno, pri nas gasilci teh snovi ne uporabljajo.
Kot so pojasnili v Gasilski šoli Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, to ni potrebno. V primerjavi s Kalifornijo so pri nas gozdni požari manj obsežni ter lažje dostopni z letalskimi silami za gašenje. “To pomeni, da je frekvenca odmetavanja gasilne vode večja, obenem je v Sloveniji zaradi dostopnosti mogoče boljše kombiniranje zračnih in kopenskih sil, ki imajo hkrati na razpolago tudi zadostne količine gasilne vode,” so pojasnili slovenski gasilci in dodali, da je treba upoštevati tudi podnebje. Temperature in vetrovi so namreč v Kaliforniji povsem drugačni kot v Sloveniji.
Še en razlog, da pri nas tega ne uporabljamo, pa so stroški retardanta, njegova življenjska doba, pripadajoča oprema ter posebni postopki za izdelavo mešanice. Pa tudi vplivi na okolje, dodajajo.
Kalifornijskim gasilcem, kljub pomoči kolegov iz drugih zveznih držav, Kanade in Mehike, divjanja ognja še ni uspelo ustaviti. Največji požar na območju Pacific Palisades je doslej zajel območje več kot 9000 hektarjev. Požar v soseski Eaton, drugi po velikosti, pa je opustošil skoraj 6000 hektarjev površin. Ogenj je doslej terjal 24 življenj, še najmanj 16 ljudi je pogrešanih.
Bojijo se, da bi lahko napovedan suh veter znova razplamtel plamene in jih razširil z obstoječih na nova območja. Jesensko-zimski meseci v Kaliforniji veljajo za mokro obdobje, a v Los Angelesu je nazadnje deževalo (pod to štejejo, da je padlo več kot desetino palca, to je 2,5 mm padavin) 4. maja lani.
POSEBNI VIDEO: “Ne dovolim si vzeti možnosti, da kritično govorim o katerikoli vladi”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!