Kako deluje severnokorejska "temna flota"

Sredi noči aprila 2023 je v Vzhodnokitajskem morju nenadoma izginil tanker New Konk.

Pravzaprav je izginil njegov signal v sistemu, imenovanem AIS, prek katerega večje ladje samodejno oddajajo svojo identiteto, položaj, hitrost in smer plovbe.

Deset dni pozneje pa se je signal znova pojavil. Kazal je, da je tanker ob južni obali Kitajske.

Toda nekaj ni bilo v redu. Ladje tam v resnici ni bilo. Satelitski posnetki so namreč razkrili, da je New Konk povsem druge, njegov elektronski signal pa je prikazoval lažen položaj.

To pa ni bila New Konkova prva "potegavščina".

Pozornost je pritegnil že leta 2019, ko so ga fotografirali, ko so z njega sredi morja pretovarjali nafto na neko drugo ladjo.

Leto kasneje pa so ga "dobili", ko se je predstavljal kot neka druga ladja.

Nenavadno vedenje tankerja pa postane takoj jasno, če povemo, da je New Konk le ena od ladij v tako imenovani severnokorejski "temni" oziroma "senčni" floti.

Uradno s Severno Korejo ni povezan

Gre za ladje, s katerimi se ena najbolj izoliranih držav na svetu oziroma njen režim poskušata izogniti mednarodnim sankcijam.

Tanker uradno s Severno Korejo ni povezan, saj ni plul pod severnokorejsko zastavo.

Pravzaprav uradno sploh ni bilo jasno, pod katero zastavo pluje. Leta 2019 je bil izbrisan iz registra Sierra Leone, pozneje pa se je v sistemih za spremljanje ladij predstavljal z različnimi lažnimi identitetami.

Zgodbo tankerja New Konk so na portalu The Conversation pred kratkim objavili raziskovalci Justin Hastings z univerze v Sydneyju ter Keramat Hasani in Puay Guan Goh z nacionalne univerze v Singapurju.

Hastings severnokorejske načine izogibanja sankcijam raziskuje že več kot desetletje, trojica pa proučuje predvsem metode, s katerimi ladje prikrivajo svojo identiteto, ter razvija nove načine njihovega odkrivanja na morju.

Ladja, ki "pere svojo identiteto"

New Konk ni bil vedno skrivnostna ladja. Zgrajen je bil leta 1991 na Japonskem, nekoč se je imenoval Woo Bong in je opravljal povsem običajne trgovske plovbe.

Kot rečeno so ga leta 2019 fotografirali med pretovarjanjem nafte na drugo ladjo sredi morja. Takšno pretovarjanje je priročen način za izogibanje nadzoru v pristaniščih.

Leta 2020 pa so ugotovili, da se je predstavljal kot neka druga ladja. Kako?

Večje trgovske ladje so danes opremljene s sistemi, ki omogočajo spremljanje njihove plovbe, podobno kot velja tudi za letala.

Eden izmed teh je že omenjeni sistem AIS, s katerim ladje oddajajo svojo identiteto, položaj, hitrost in smer plovbe.

Ladje imajo pri tem več identifikacijskih oznak. Številka IMO je nekakšen trajni 'EMŠO' ladje, ki jo praviloma spremlja vse življenje, MMSI pa je njena radijska identifikacijska številka.

Ladje tako med plovbo oddajajo signal, ki se sestoji iz dveh glavnih podatkov: IMO številko, ki je nekakšen EMŠO ladje, ki jo spremlja vse življenje, in elektronsko identifikacijsko številko MMSI.

Sistem pa se da, kot mnogo drugih, zaobiti oziroma prelisičiti. Leta 2020 je New Konk denimo oddajal MMSI, ki je pripadal drugi ladji, imenovani Mouson 328.

Tudi takrat so prevaro razkrili satelitski posnetki. Ladja, ki se je elektronsko predstavljala kot Mouson 328, je imela mere in obliko New Konka, pravi Mouson 328 pa je bil drugje.

Takšni praksi pravijo pranje identitete ladje.

New Konk je šel še dlje. Ker elektronska sprememba identitete ne pomaga veliko, če ladjo razkrinka njen videz, so spremenili tudi tega.

Njegovo palubo so prebarvali iz rdeče v zeleno, uporabljati pa je začel tudi novo ime – F. Lonline.

Ena prava in ena lažna pot

Prevara iz aprila leta 2023 pa je bila še bolj sofisticirana. Ladja je začela oddajati lažne podatke o svojem položaju.

Raziskovalci so s pomočjo satelitskih posnetkov rekonstruirali njeno dejansko pot in jo primerjali s potjo, ki jo je oddajal AIS.

Razlika je bila velika. V začetku aprila je bil New Konk v zalivu Sanša pri kitajskem mestu Ningde. Nato je odplul proti severu skozi Rumeno morje do severnokorejske obale.

Njegova elektronska identiteta pa kazala drugo zgodbo: ladja naj bi plula proti Vzhodnokitajskemu morju, nato skozi Tajvansko ožino, se pojavila v Južnokitajskem morju in pozneje nenadoma spet preskočila drugam.

Tretjega julija so pravi New Konk ponoči fotografirali med pretovarjanjem nafte na drugo ladjo, ki je gorivo nato dostavila v severnokorejsko pristanišče Nampo.

Na elektronskih sistemih je bilo v istem času videti, kot da je New Konk nekje drugje.

Kje je New Konk danes, ni znano. Leta 2023 je bil tanker star že več kot 30 let.

V drugi polovici leta se je pokvaril in zasidral v severnokorejskih vodah, kjer naj bi čakal na popravilo. Raziskovalci ne vedo, ali je še kdaj izplul.

Junija 2025 se je njegova elektronska identiteta sicer znova pojavila v Južnokitajskem morju, toda skoraj gotovo ni šlo za pravi New Konk.

Po zadnjih podatkih, objavljenih na spletni strani marinetraffic.com, ladja z imenom New Konk sicer obstaja in pluje pod zastavo Sierra Leone. Nazadnje pa je bila locirana pred nekaj več kot letom dni na Filipinih.

Vendar je zaradi vseh naštetih prevar malo verjetno, da gre za originalno ladjo Verjetneje gre za neko drugo, ki se lažno izdaja kot New Konk.

Najverjetneje je njegovo identiteto prevzela neka druga ladja.

Kako velika je "temna flota" Severne Koreje?

Severna Koreja je "temno floto" začela razvijati že pred več kot desetletjem kot odgovor na sankcije OZN.

Po nekaterih ocenah bi lahko bilo z njo povezanih celo do 750 plovil, čeprav njihovega dejanskega števila zaradi prikrivanja identitet ni mogoče zanesljivo določiti.

Sankcije: papir in praksa

Zgodba New Konka kaže na precej širšo težavo mednarodnih sankcij.

Na papirju je mogoče državi omejiti uvoz nafte, ladjam preprečiti vstop v pristanišča ter sankcionirati podjetja, ki pri trgovanju sodelujejo.

V praksi pa je treba najprej ugotoviti, katera ladja sploh prevaža prepovedano blago, kdo je njen pravi lastnik in kateremu podjetju dejansko pripada.

Če lahko tanker izklopi oddajnik, pošilja lažne koordinate, prevzame identiteto druge ladje, spremeni ime in celo videz, postane to bistveno težje.

Sankcije in politika

Izvajanje sankcij ni le tehnični, ampak tudi politični problem.

Kitajska lahko kot stalna članica Varnostnega sveta OZN prepreči nove sankcije proti kitajskim podjetjem, sankcioniranje podjetij iz držav, ki kupujejo rusko nafto, pa lahko povzroči dodatne mednarodne spore.

Raziskovalci zato gradijo podatkovno zbirko gibanja plovil iz "temnih flot" in s pomočjo strojnega učenja iščejo vzorce, po katerih bi bilo mogoče te ladje lažje prepoznati.

Toda prednost je trenutno na strani tistih, ki se skrivajo. Ko nadzorniki odkrijejo en način prikrivanja, lahko ladje hitro razvijejo novega.