Usoda ukrajinskih vojakov iz Azovstala nejasna, mirovna pogajanja so zastala

author author author
D. P. , Ta. L. , STA
17. maj 2022. 09:15
>
23:04
Service members of Ukrainian forces who left the besieged Azovstal steel plant are seen inside a bus in Mariupol
REUTERS | REUTERS

Spremljali smo 83. dan ruske invazije na Ukrajino. Iz jeklarne Azovstal v Mariupolu so evakuirali več kot 250 ukrajinskih borcev, ki so bili tam ujeti več kot dva meseca. Odpeljali so jih v mesta, ki jih nadzirajo proruski uporniki. Kaj se bo zgodilo z njimi še ni jasno. Ukrajinska stran si prizadeva za izmenjavo za vojne ujetnike, Kremelj pa je napovedal, da bodo branitelji Mariupola obravnavani skladno z mednarodno zakonodajo. Mirovna pogajanja so zastala, sta danes sporočili obe strani. Švedska zunanja ministrica Ann Linde pa je zjutraj podpisala prošnjo za pridružitev Natu.

Poudarki dneva

Live blog header

Najnovejše

53 Entries

Ukrajinski kmetje pozvali k sprostitvi črnomorskih pristanišč

Ena največjih ukrajinskih kmetijskih skupin je pozvala k nujni rešitvi za sprostitev črnomorskih pristanišč, saj izvoz žita, sončnic in oljne repice ovira ruska pomorska blokada, ki povzroča inflacijo in pomanjkanje po vsem svetu. Ministri držav G7 so opravili nujne pogovore o poskusih odprtja poti prek romunskih in baltskih pristanišč, ki bi jih lahko napolnila vojska 10.000 tovornjakov, ki bi iz Ukrajine potovali pet dni.

Zelenski nagovoril občinstvo na filmskem festivalu v Cannesu

V Cannesu se je začel največji filmski festival na svetu, zbrane je preko videopovezave nagovoril ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Več o tem najdete na tej povezavi. 

Guverner: V Donecku ubitih sedem civilistov

V torek je bilo v ruskih napadih v ukrajinski regiji Doneck ubitih najmanj sedem civilistov, šest pa jih je bilo ranjenih, je povedal regionalni guverner Pavlo Kirilenko. BBC teh trditev ni mogel neodvisno preveriti. Doneck je del vzhodne regije Donbas, kjer Rusija osredotoča svoje sile. Velik del Donbasa so že pred invazijo na Ukrajino nadzorovali separatisti, ki jih podpira Rusija.

Ukrajino zapustilo 6,2 milijona ljudi

Poljski predsednik Andrej Duda je dejal, da Evropa zanemarja Poljsko in Madžarsko, ko gre za podporo številnim ukrajinskim beguncem, ki sta jih sprejeli državi. Po današnjem srečanju z madžarskim kolegom je Duda izjavil, da nobena od držav ni dobila zadostne podpore za izvajanje programov, potrebnih za zadostno pomoč milijonom ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Dejal je, da "brez dvoma" takšen odnos "spodkopava evropsko enotnost", vendar je obljubil, da bo še naprej delal "vse, da bi se gostje iz Ukrajine na Poljskem počutili čim bolje". Po zadnjih podatkih ZN je Ukrajino od ruske invazije zapustilo 6,2 milijona ljudi: Poljska je sprejela 3.376.992 beguncev, Romunija 919.574, Rusija 850.534, Madžarska 610.076, Moldavija 464.294, Slovaška 424.027, Belorusija 27.308.

Nehammer ponovil, da se Avstrija ne namerava pridružiti zvezi Nato

Avstrijski kancler Karl Nehammer je ponovno poudaril, da se Avstrija, ki ni vključena v nobeno vojaško zvezo, ne namerava pridružiti zvezi Nato. Po srečanju s češkim kolegom Petrom Fialo v Pragi je Nehammer dejal, da je zgodovina Avstrije drugačna od zgodovine Finske in Švedske ter da bo Avstrija ohranila vojaško nevtralnost. Vendar je dejal, da je Avstrija kot članica Evropske unije solidarna z Ukrajino, dovolila dobavo orožja Kijevu in podprla sankcije proti Rusiji.

1652814784-2022-05-14T154242Z_1594757297_RC237U9NZMPT_RTRMADP_3_AUSTRIA-POLITICS-1024x683.jpg
REUTERS/Lisa Leutner | (Karl Nehammer, avstrijski kancler in predsednik avstrijske Ljudske stranke.) REUTERS/Lisa Leutner

Macron: Francija bo okrepila dobave orožja Ukrajini

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v današnjem telefonskem pogovoru z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim dejal, da bo Pariz okrepil dobave orožja Ukrajini. Prav tako se je Macron zavezal k povečanju humanitarne pomoči, so zapisali v sporočilu za javnost iz urada francoskega predsednika. Macron je bil pred rusko invazijo in ob začetku vojne v Ukrajini zadržan do pošiljanja težkega orožja Ukrajini, saj je poskušal med sprtima stranema igrati vlogo posrednika. A ker Macronovi pogovori z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom niso obrodili sadov, je Pariz v zadnjih mesecih postopoma okrepil svojo podporo Kijevu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob koncu aprila je tako francoski predsednik napovedal, da bo Francija ukrajinskim silam dobavila protitankovske rakete in havbice. Francija je od februarja Ukrajini namenila tudi 800 ton humanitarne pomoči, so še zapisali v sporočilu za javnost. Macron in Zelenski sta se v telefonskem pogovoru dotaknila tudi vprašanja ruske pomorske blokade, ki Ukrajini onemogoča izvoz žitaric, na katerega se zanaša mnogo revnejših držav. Prav tako pa sta razpravljala o možnosti varnostnih zagotovil, ki bi jih lahko Francija dala Ukrajini v okviru morebitnega mednarodnega dogovora o spoštovanju ozemeljske celovitosti Ukrajine. Zelenski je od začetka vojne Macronu namenil nekaj ostrih besed in celo namigoval, da se francoski predsednik boji Putina. Macron je bil sicer minuli teden ponovno kriv za nekaj slabe volje v Kijevu, ko je izjavil, da bi lahko ukrajinsko pristopanje Evropski uniji trajalo več desetletij. Pri tem je nakazal, da bi bilo morda bolje razmisliti o izgradnji širše "evropske politične skupnosti" onstran EU, katere članice bi lahko bile države kot Ukrajina in Moldavija, pa tudi Velika Britanija.

1652812841-2022-05-16T120926Z_1725186394_RC2C8U9CZGQ3_RTRMADP_3_FRANCE-POLITICS-1024x683.jpg
REUTERS/Benoit Tessier | REUTERS/Benoit Tessier

Kaj se je zgodilo z mirovnimi pogovori med Ukrajino in Rusijo?

Kot smo že poročali, so pogovori o končanju vojne med Ukrajino in Rusijo zastali, pri čemer obe strani za propad krivita druga drugo. Glavni pogajalec Kijeva v pogovorih z rusko delegacijo je danes dejal, da Rusija očitno ne razume, da vojna "ne poteka več v skladu z njenimi pravili, časovnim razporedom ali načrti". Namestnik moskovskega zunanjega ministra Andrej Rudenko je dejal, da se je Ukrajina "praktično umaknila iz pogajalskega procesa", je poročala tiskovna agencija Interfax. Pogovori med Rusijo in Ukrajino so od začetka vojne potekali redno, a doslej niso prinesli nobenega preboja. Obe strani sta pred tem vztrajali, da sta še vedno odprti za sporazumno prekinitev spopadov. "Z naše strani vsi diplomatski mostovi še niso zgoreli," je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v začetku tega meseca povedal Franku Gardnerju iz BBC. Vendar je Zelenski vztrajal, da se morajo ruske sile za sklenitev mirovnega sporazuma vrniti vsaj "tja, kjer so bile 23. februarja" - dan pred ruskim napadom na Ukrajino. Vladimir Medinski, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin februarja imenoval za glavnega pogajalca za Ukrajino, je v za New York Times dejal, da Moskvo še vedno zanima mirovni sporazum z Ukrajino, po katerem bi ta postala "nevtralna in mirna država, prijazna do svojih sosed".

Evakuirane ukrajinske borce iz Azovstala premestili v kazensko kolonijo pod ruskim nadzorom

Sedem avtobusov z ukrajinskimi vojaki, ki so jih ponoči odpeljali iz jeklarne Azovstal, je v popoldanskih urah prispelo v nekdanjo kazensko kolonijo v mestu Olenivka blizu Donecka, ki je pod ruskim nadzorom, poroča Reuters. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass bo ukrajinske borce, med katerimi je veliko pripadnikov bataljona Azov, zaslišal ruski preiskovalni odbor. Zaslišanje bo potekalo v okviru ruske preiskave, ki jo Moskva imenuje "kazenske zadeve v zvezi z zločini ukrajinskega režima", dodaja Tass.

Putin evropsko energetsko politiko označil za gospodarski samomor

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes evropsko energetsko politiko označil za "gospodarski samomor". Po Putinovih besedah bo opuščanje ruskih energentov privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evropska unija v okviru sankcij proti Rusiji poskuša zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina in nafte. "Očitno je, da bo z odhodom ruskih energetskih virov iz Evrope v druge regije sveta, s tem odšla tudi možnost povečanja gospodarske aktivnosti," je dejal Putin. Opuščanje ruskih energetskih virov bo po Putinovem prepričanju privedlo do tega, da bo Evropa postala regija z najvišjimi energetskimi stroški na svetu. Dodal je še, da je jasno, da so posamične države tako odvisne od ruske nafte, da ne bi trajno zdržale brez nje. Zunanjim ministrom EU se medtem v ponedeljek ni uspelo dogovoriti o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, ki vključuje tudi embargo na uvoz ruske nafte. Evropska komisija bo predvidoma v sredo predstavila načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih energentov. Po navedbah virov pri EU bi lahko ravno Madžarski, ki je doslej najglasneje nasprotovala embargu na rusko nafto, v ta namen zagotovili dodatna finančna sredstva.

[caption id="attachment_4405019" align="aligncenter" width="1024"]
REUTERS[/caption]

Zelenski: Imel sem dolg in pomemben pogovor z Macronom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da je imel "dolg in pomemben" telefonski pogovor s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom. Pogovarjala sta se o dobavi goriva Ukrajini in obrambni podpori Francije. Zelenski je na Twitterju zapisal, da je Macronu povedal o "operaciji reševanja vojske iz Azovstala in viziji obetov pogajalskega procesa". Voditelja sta govorila tudi o "možnih načinih izvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov", je dejal Zelenski Dodal je, da sta imela tudi "vsebinsko razpravo o naši prošnji za status kandidatke za članstvo v EU".

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih