Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je v svojem rednem letnem nagovoru o stanju v Evropski uniji govorila predvsem o energetski krizi in vojni v Ukrajini. Častna gostja von der Leyen ob tokratnem govoru je bila soproga ukrajinskega predsednika Olena Zelenska.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v letnem nagovoru o stanju v EU govorila predvsem o vojni v Ukrajini ter ukrepih za spopadanje z energetsko krizo. Ukrepi, ki jih predlaga Evropska komisija, predpostavljajo tudi to, da bodo veliki dobički nekaterih podjetij namenjeni pomoči ljudem.
“Nikoli prej Evropski parlament ni razpravljal o stanju Unije v stanju vojne na evropskih tleh,” je uvodoma poudarila predsednica Komisije von der Leyen. Spomnila je na dan, ko se je začela vojna – 24. februar – ter na solidarnost, ki so jo države Unije pokazale Ukrajini. “Evropa je podala enoten, odločen in takojšen odziv,” je poudarila ter komentirala, da se je ob začetku vojne Evropa odzvala učinkoviteje, kot se je na začetek globalne gospodarske krize pred dobrim desetletjem in na začetek pandemije covida-19 pred nekaj več kot dvema letoma.
“Prihodnost ne bo preprosta,” je povedala von der Leyen, pri čemer “bomo na preizkušnji”. Vojna, je poudarila, poteka tudi proti našim gospodarstvom, naši energetiki, našim vrednotam, naši prihodnosti. “Smo v vojni avtokracije z demokracijo,” je dejala. Pohvalila je pogum in odpor Ukrajincev, ki se borijo zoper ruske sile. “Evropska solidarnost Ukrajini bo ostala neomajna,” je napovedala predsednica Evropske komisije.
“Rusko gospodarstvo je na intenzivni negi,” je nadaljevala, pri čemer je poudarila nekatera dejstva: zaradi sankcij dostopa do mednarodnih trgov nima tri četrtine ruskega bančništva, Rusijo je zapustilo skoraj 1.000 mednarodnih podjetij, proizvodnja avtomobilov je v primerjavi z lanskim letom padla za 75 odstotkov. Po njenih besedah ostajajo tako sankcije kot denarna podpora Ukrajini (doslej je Unija Ukrajini namenila več kot 19 milijard evrov pomoči, v znesek pa ni všteta vojaška pomoč).
Millions of Europeans need support to pay their energy bills.
— Ursula von der Leyen (@vonderleyen) September 14, 2022
Some companies produce electricity at low cost and make great margins.⁰
We propose a cap on their revenues that will raise more than €140 billion.
And we will deeply reform our electricity market. pic.twitter.com/qDRzlh18nT
Von der Leyen je spregovorila tudi o odvisnosti evropskih držav od ruskih energentov. Poudarila je pomen investicij v obnovljive vire energije in, med drugim, terminale za utekočinjen zemeljski plin, ki stanejo manj od odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. “Znebiti se moramo te odvisnosti,” je bila jasna. Kar zadeva skupne skladiščne kapacitete, je povedala, da so te zapolnjene na 84 odstotkov, kar je ocenila kot dobro. Ne glede na to je poudarila, da mora Unija diverzificirati svoje vire energije ter se nasloniti na “zanesljive dobavitelje, kot so ZDA, Norveška in Alžirija”. Če je EU lani uvozila 40 odstotkov plina, ki ga je potrebovala, iz Rusije, je ta odstotek danes bistveno manjši: znaša devet odstotkov.
Ursula von der Leyen bo še danes odpotovala na vnovičen obisk v Kijev k predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Govorila bosta, kako Ukrajino vključiti v evropski notranji trg. “Notranji trg je eden največjih uspehov Evrope. Čas je, da postane zgodba o uspehu tudi za naše ukrajinske prijatelje,” je dejala. Napovedala je tudi 100 milijonov evrov za pomoč pri obnovi šol v Ukrajini. “Pol milijona ukrajinskih otrok je začelo pouk v EU. Mnogi drugi v Ukrajini pa preprosto nimajo več razredov, kamor bi se vrnili,” je povedala.
Ukrajina je že od marca del evropskega električnega omrežja in v Unijo tudi izvaža elektriko, predsednica Komisije pa je napovedala, da bo postala tudi del evropskega mobilnega omrežja.
Z ukrepi do 140 milijard evrov
Ne le vojna v Ukrajini, “visoke stroške povzročajo tudi podnebne spremembe”, je poudarila von der Leyen. Poraba elektrike je denimo večja zaradi silovitejših vročinskih valov. Gospodinjstva in podjetja je strah vse višjih cen, je komentirala.
Ursula von der Leyen je poudarila, da bo treba zmanjšati povpraševanje po energiji v času največjega odjema, kar bo vodilo tudi v nižje cene. “Zato uvajamo ukrepe, da bodo države članice na splošno zmanjšale svojo porabo električne energije,” je spomnila in dodala, da “je treba uvesti ciljno usmerjeno podporo”, ki jo potrebuje na milijone Evropejcev.
V luči tega Evropska komisija po besedah predsednice predlaga zgornjo mejo na prihodke podjetij, ki proizvajajo elektriko z nizkimi stroški. “Ta podjetja zdaj služijo kot nikoli prej,” je dejala in poudarila, da je “v takšnih časih nesprejemljivo služiti izredne dobičke zaradi vojne in na račun naših potrošnikov. V takih časih je treba dobiček deliti in ga usmeriti tistim, ki ga najbolj potrebujejo”. Predlog Komisije vključuje tudi proizvajalce elektrike iz fosilnih goriv, prinesel pa bo več kot 140 milijard evrov.
Med ukrepi je omenila tudi razpravo o uvedbi kapice na najvišjo ceno plina. “Še naprej moramo zagotavljati nizke cene plina. Po eni strani moramo poskrbeti za zanesljivost oskrbe, po drugi za globalno konkurenčnost,” je dejala von der Leyen. Ukrepi Evropske komisije bodo to upoštevali, je zagotovila.
Komisija obenem pripravlja ukrepe za olajšanje težav, ki jih imajo energetska podjetja zaradi velikih nihanj cen elektrike. Napovedala je tudi celovito reformo trga elektrike, saj ta ne deluje več.
Kar nekaj časa je von der Leyen namenila tudi pomenu zelene tranzicije oziroma obnovljivim virom energije (veter, sonce). Oznanila je, da bo ustanovljena evropska banka za vodik. “Vodik lahko spremeni vse za Evropsko unijo. Trg za vodik mora postati masovni,” je dejala. Banka bo pomagala zagotavljati odkup vodika tudi iz sklada za inovacije, prav tako bo lahko vložila tri milijarde evrov v bodoči trg vodika.
Von der Leyen o redkih surovinah in odvisnosti od Kitajske
Predsednica Evropske komisije je spregovorila tudi o – po njenem mnenju uspešnem spoprijemanju Unije s pandemijo covida-19 ter zadolževanju in investicijah, ki jih Unija potrebuje. “Stabilnost in rast morata iti z roko v roki,” je poudarila.
Za oktober je napovedala predstavitev “novih idej na področju ekonomskega upravljanja”, že danes pa je predstavila nekaj osnovnih načel, na katerih bo to temeljilo. “Članice morajo imeti več fleksibilnosti pri zmanjševanju dolga,” je poudarila in se zavzela za enostavnejša pravila, ki jim lahko vsi sledijo. S tem “bi naredili prostor za strateške naložbe in finančnim trgom zagotovili gotovost, ki jo potrebujejo”, je utemeljila predsednica Komisije.
V središču sprememb evropskega ekonomskega modela morajo biti po njenih besedah mala in srednje velika podjetja. Napovedala je paket ukrepov, ki bo tem podjetjem olajšal poslovanje, imenovan Befit. Med drugim bo vključeval niz davčnih pravil za poslovanje v Evropi. Med drugim je omenila tudi problem pomanjkanje delovne sile ter menila, da je ključno, da v Evropo pridejo tudi tuji strokovnjaki, za katere pa je treba zagotoviti učinkovit proces priznavanja njihovih kvalifikacij.
“Če želimo doseči, da bo naše gospodarstvo trajno, je treba zagotoviti dostop do osnovnih surovin. Litij, med drugim, bo v prihodnje še bolj pomemben, kot sta danes nafta in plin,” je dejala von der Leyen in dodala, da se bo do leta 2030 potreba po redkih rudninah povečala do petkrat. “To kaže, kako hitro uresničujemo evropski zeleni dogovor. A problem je, da le ena država nadzoruje skoraj celotni trg [Kitajska] – izogniti se moramo temu, da bi postali tako odvisni, kot smo pri nafti in plinu,” je dodala in dejala, da “potrebujemo nova partnerstva”, saj omenjene redke surovine niso locirane le na enem koncu sveta.
Ursula von der Leyen je v govoru omenila tudi pokojno britansko kraljico Elizabeto II. Označila jo je za “legendo”, katere smrt je po njenih besedah zamajala občutek stabilnosti, ki jo je kraljica predstavljala v času sedmih desetletjih na prestolu.
Ob ruski invaziji, ki spodkopava vrednote Unije, je von der Leyen pozvala h krepitvi demokracije na evropski celini. Ta se začne pri tistih, ki se pridružujejo Uniji, je dejala ter prebivalcem Zahodnega Balkana, Ukrajine, Moldavije in Gruzije sporočila, da so “del naše družine, ste prihodnost naše Unije in v naši Uniji” ter da “naša Unija ni popolna brez vas”.
Potem ko je problematizirala financiranje “avtokratskih držav”, ki skušajo vplivati na dogajanje v Uniji, je von der Leyen napovedala, da bo Evropska komisija tudi v prihodnje branik pravne države. Zagovarjala bo neodvisnost pravosodja, evropski proračun pa bo pred koruptivnimi dejanji z mehanizmom pogojevanja ščitila pred korupcijo. “Odpraviti moramo korupcijo doma,” je dejala, pri tem pa napovedala novo zakonodajo na področju boja zoper korupcijo. Izrecno ni omenila nobene članice Unije, a znano je, da so težave predvsem na Madžarskem in Poljskem.
Omenila je tudi migracije. Pohvalila je sprejem beguncev iz Ukrajine, pri tem pa menila, da bi bil lahko zgled za upravljanje vseh migracij. “Potrebujemo poštene in hitre postopke,” je dejala.
Ob omembi medgeneracijske solidarnosti je napovedala, da je čas za evropsko konvencijo, za spremembo pogodb, na katerih je utemeljena Evropska unija. Po njenem prepričanju je nastopil čas za novo evropsko konvencijo oziroma revizijo evropskih pogodb. “Če se želimo res pripraviti na jutrišnji svet, moramo biti sposobni delovanja glede zadev, ki se tičejo večine ljudi. In če mislimo resno o širitvi, moramo misliti resno o reformi,” je dejala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje