Dolgoletni hrvaški politik, trenutni predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović, je znan po svoji neposrednosti in izjavah, ki razburjajo. Ta teden se je razgovoril o "karadžićevcih" in "mladićevcih" v Republiki Srbski, prav tako ni skoparil niti s kritikami na račun političnega rivala, premierja Andreja Plenkovića. Glede prve med evropskimi komisarji Ursule von der Leyen je menil, da bo njena pot v Bosno in Hercegovino, po njegovem napovedana za ta teden, pravzaprav "pogrebna zabava" in smejanje v obraz Hrvatom v BiH, ki zelo verjetno pred oktobrskimi volitvami ne bodo dočakali reforme volilnega sistema.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je znan po svojih provokativnih izjavah in izražanju, ki nemalokrat ne pritičejo njegovi funkciji. Njegovi spori s premierjem Andrejem Plenkovićem so stalnica hrvaškega političnega parketa, nedavno pa je Milanović pozornost mednarodne javnosti pritegnil s stališči o vojni v Ukrajini in izjavo, da bi blokiral vstop Švedske in Finske v Nato, če Zahod ne bo bosanskih voditeljev prisilil v izvedbo volilne reforme.
Tudi minuli teden je odmevalo več Milanovićevih izjav. Med njimi je nedvomno izjava o “karadžićevcih” in “mladićevcih”, ki bi po njegovem prevzeli oblast, če bi jo izgubil Milorad Dodik, trenutni član predsedstva Bosne in Hercegovine. “Karadžićevci” in “mladićevci” po njegovih besedah “napadajo Dodika” ter so “najhujši med najhujšimi”. “Zame je Dodik, gledano z vidika hrvaškega interesa, partner. To govorim že vsaj leto dni. On ni četnik, prav?” je dejal novinarjem.
Dodika napadaju "karadžićevci i mladićevci" to su najgori među najgorima, ti dolaze na vlast ako Dodik ode. On je za mene partner. Dodik nije četnik, kaže predsjednik Republike Hrvatske, Zoran Milanović @MiloradDodik @Ured_PRH pic.twitter.com/Wp0pzUQxkI
— TV N1 Sarajevo (@N1infoSA) May 5, 2022
O “nas” in “tretjerazrednih v BiH”
Milanović, ki praviloma ne skopari s kritiko na račun vlade hrvaškega premierja Plenkovića, je v minulih dneh premierja kritiziral tudi zaradi dogajanja v BiH, kjer so v sredo razpisali splošne volitve, ki bodo 2. oktobra. Ker so volitve razpisali pred izvedbo volilne reforme – ki jo Hrvati težko pričakujejo – Hrvati v BiH pod vodstvom Dragana Čovića celo razmišljajo o oblikovanju tretje, hrvaške entitete na ravni BiH, piše N1 Hrvaška.
Milanović je Čovićevo napoved o oblikovanju tretje entitete označil za resno, pri tem pa je dejal, da bi “naši ljudje, politiki, Plenković /…/ morda kaj razumeli”, če bi pozornost usmerili stran od “pik in vejic v brezplodnih, okornih bruseljskih razpravah” k temu, kar pravijo institucije hrvaškega naroda v BiH. Dejal je, da če ne bo šlo drugače, bo zahteve hrvaških politikov o oblikovanju tretje entitete podprl, a bi raje videl, da se k vprašanju pristopi, kot predlaga sam – torej tudi na način, da Zagreb širitev Nata oziroma morebitno priključitev Švedske in Finske zavezništvu pogojuje z izvedbo reforme volilnega sistema, ki bo Hrvatom v BiH zagotovila želeno raven zastopanosti na funkcijah.
Milanović dogajanje okrog načrtovane reforme volilnega sistema v BiH razume kot “hrvaški trenutek resnice”. “Ali smo narod ali nismo. In če nismo, potem se razidimo, priznajmo, da so tisti v BiH, ki so tretjerazredni, in mi, ki nas zanje ne skrbi. Ali pa nas prek pritiska v Natu ne bodo obravnavali kot krušne drobtine, ki jih vrabci jedo na tleh /…/,” je povedal po navedbah hrvaškega N1. Ob drugi priložnosti je v zvezi s tem nerešenim vprašanjem hrvaškega premierja Plenkovića oklical za revo.
Obregnil se je tudi ob obisk Sarajeva in Mostarja, kamor naj bi – po Milanovićevih besedah tudi po zaslugi Plenkovića – ta teden odpotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. “To bo pogrebna zabava, ženska prihaja, da bi na grob prinesla cvetje,” je bil jasen Milanović in dodal, da bo von der Leyen Hrvate in njihove pravice resda podprla, a več od tega ne bo storila. Obisk visoke funkcionarke Evropske unije je po njegovem (pre)pozen. “Pozno je, priti bi morala pred mesecem dni, pred letom dni. Zdaj se prihaja smejat ljudem v obraz, to je Plenkovićev prispevek,” je še komentiral. Informacija o domnevno načrtovanem obisku von der Leyen se je kasneje celo izkazala za neresnično.
N1 Zagreb poroča, da je hrvaška vlada sprejela Kodeks ravnanja javnih uslužbencev v izvršilnih organih, ki določa etična načela in pravila ravnanja. Kodeks je komentiral tudi predsednik Milanović. “Nič ni od Kodeksa, tako učinkovit je kot katerekoli sankcije.” Na novinarsko vprašanje o tem, ali tudi sam kdaj pretirava in mu pobegne kletvica, je Milanović dejal, da veliko preklinja, saj je vendar odrasel na ulicah Zagreba, a da v javnosti pazi, kaj govori. To po njegovem mnenju nima veze s Kodeksom, s katerim mu, kot je dejal, nihče ne bo omejeval “dolžine jezika”. “Kaj je to, NDH [Neodvisna država Hrvaška]? Veste, da je bilo v NDH prepovedano pljuvati in preklinjati? Mati moja, šel si v zapor, če si pljunil na ulici Zagreba ali si preklinjal. Ubijati pa je bilo dovoljeno. To je to, prioritete,” je komentiral.
O “konservativni regresiji” in Plenkoviću, skritem pod stolom
Hrvaški predsednik se je ta teden odzval tudi na zgodbo Hrvatice Mirele Čavajda, nosečnice, ki je po tem, ko so na rutinskem pregledu ugotovili, da ima njen otrok v trebuhu agresivni maligni tumor, zaradi česar najverjetneje ne bo preživel ali pa se bo rodil z zelo hudimi okvarami, opozorila na nedostopnost pravice do umetne prekinitve nosečnosti. Kot smo že pisali, je Čavajda za prekinitev nosečnosti zaprosila v štirih bolnišnicah, a so zdravniki v dveh poseg zavrnili, dve pa na prošnjo nista niti odgovorili.
Po mnenju Milanovića se na Hrvaškem dogaja “konservativna regresija”. “Vem, da so zdravniki z ugovorom vesti in ne morem jih obsojati. A sprašujem se, kje je tu država, ki bo zagotovila, predvsem v takih ekstremnih primerih, zaščito žensk. Vidim, da se je oglasil tudi minister [za zdravje Vili] Beroš, upam, da z ministrom razmišljava isto. Plenković pa se je verjetno skril pod stol,” je komentiral.
Komentarji o Ukrajini, ki so odmevali v mednarodni skupnosti
V zadnjih tednih so mednarodno javnost razburile tudi Milanovićeve izjave o vojni v Ukrajini. Potem ko je januarja, še pred začetkom ruske invazije, Milanović komentiral, da je Ukrajina ena od najbolj skorumpiranih držav na svetu, je po navedbah hrvaške N1 prav tako mnenja, da so v ZDA tiste, ki so Ukrajino potisnile v konflikt. Ob tem, ko je Rusijo opisal kot “zelo nevarno državo”, pa je po navedbah Euractiva v začetku aprila podvomil v to, da so se v Ukrajini zgodila vojna hudodelstva, primerljiva s tistimi, ki jim je bila med vojno priča Hrvaška.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!